Člani zbornice za njeno preoblikovanje

Ljubljana - Člani Obrtne Zbornice Slovenije (OZS) ocenjujejo delovanje zbornice pozitivno ter v razmeroma prepričljivem odstotku podpirajo predlog zbornice po preoblikovanju. "Ni prepričljivega stališča obrtnikov, da so za prostovoljno članstvo," je povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Pri predlogu sprememb obrtnega zakona ministrstvo tako ne bo predlagalo prostovoljnega članstva v obrtni zbornici.

"Na ministrstvu smo se določili, da bomo predlagali zakonsko spremembo v smeri prenove OZS, kot so jo predlagali sami, poleg tega pa bomo dodatno deregulirali rešitve, predvsem v smislu zniževanja potrebnih pogojev za opravljanje obrtne dejavnosti in zniževanja pogojev za obrtne poklice," je pojasnil Vizjak. Predlog sprememb zakona je sicer že v medresorskem usklajevanju, na vladi pa naj bi bil sprejet v roku meseca dni.

Zbornice naj zastopajo interese članov

Tako kot pri prenovi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so tudi pri pregledu organiziranosti OZS na ministrstvu z anketo preverili mnenje članstva. " Podpiramo koncept, da zbornice zastopajo interese članov, da člani čutijo do zbornic svojo pripadnost ter prek nje učinkovito zastopajo svoje interese," je dejal minister Vizjak in dodal, da gre pri obeh zbornicah za popolnoma enak pristop.

Obrtniki si želijo povezovanja in združevanja

Predhodni rezultati ankete, ki jo je za ministrstvo opravila Fakulteta za družbene vede, analizirali pa so 765 odgovorov, posredovanih prek spletnih strani, so pokazali, da obrtniki podobno, kot je bilo to v primeru GZS, čutijo potrebo po organiziranju, združevanju, povezovanju, je pojasnil minister Vizjak. Ob tem je spremembe organiziranosti zbornice podprlo 50 odstotkov vprašanih, medtem ko 20 odstotkov sprememb ne podpira.

Območne zbornice kot zbornice obrti in poodjetništva?

Kot za ministrstvo najbolj merodajno vprašanje, je Vizjak izpostavil vprašanje - kako sprejemljiv je za vas predlog, da se OZS in območne zbornice preoblikujejo v zbornico obrti in podjetništva z enakimi nalogami in pooblastili kot sedaj. Prenovljena zbornica bi temeljila na obveznem članstvu ter enotni članarini od 10 do 50 evrov, glede na velikost, nova zbornica bi opravljala naloge zastopanja do država in formiranja članstva, druge storitve pa bi članstvu nudila proti plačilu na neprofitni osnovi.

"Ta ideja ima pretežno podporo," je dejal Vizjak in povzel rezultate; "ne morem oceniti - 10 odstotkov, povsem nesprejemljiv - 16,4 odstotka, nesprejemljiv - 12,3 odstotka, delno sprejemljiv - 27,4 odstotka, sprejemljiv - 24,1 odstotka, povsem sprejemljiv - 9,7 odstotka". "Iz tega lahko sklepamo, da je prek 60 odstotkov vprašanih, dvotretjinska večina, mnenja, da je to delno sprejemljiv, sprejemljiv ali povsem sprejemljiv predlog in da je slabih 30 odstotkov (28,7 odstotka) tistih, katerim se zdi predlog povsem nesprejemljiv ali nesprejemljiv ," je povzel.

Člani zbornice njeno delovanje ocenili pozitivno

Preoblikovanja obrtne zbornice in območnih zbornic v zbornico s prostovoljnim članstvom povsem podpira 13 odstotkov vprašanih, 21,8 odstotka vprašanih podpira, 23,5 odstotka pa tako preoblikovanje delno podpira. s "sploh ne podpiram" je odgovorilo 13,1 odstotka vprašanih, ne podpiram pa 22,7 odstotka vprašanih.

Anketirani so po Vizjakovih besedah delovanje zbornice sicer ocenili dokaj pozitivno. "Približno med 20 in 25 odstotkov anketiranih ocenjuje zbornico kot zelo neuspešno ali neuspešno, od 75 do 80 odstotkov pa ocenjuje delovanje zbornic, zastopanja in ostalo kot srednje uspešno, uspešno, zelo uspešno".

Zadovoljni so, tako Vizjak, tudi z zastopanjem interesov obrti in podjetništva, kar je kot zelo neuspešno ocenilo 6,4 odstotka vprašanih, kot neuspešno 16,2 odstotka, srednje uspešna je OZS pri zastopanju interesov po mnenju 37,2 odstotka vprašanih, da je uspešna meni 26 odstotkov, zelo uspešna pa 4,7 odstotka.

Le deset odstotkov vprašanih ima velike konkretne koristi

Konkretne koristi od OZS ali območnih zbornic zazna manj vprašanih. Kar tretjina (32,4 odstotka) jih namreč meni, da imajo od OZS ali območnih zbornic zelo majhne konkretne koristi, petina (22,1 odstotka) meni, da so koristi majhne, da so srednje, jih meni 30 odstotkov. Le deset odstotkov vprašanih pravi, da so konkretne koristi, ki jih dobijo od zbornice, velike ali zelo velike.