Dokument je del predloga komisije, ki bi dal državam članicam možnost, da se same odločijo, kakšno stališče do gensko spremenjene hrane bodo zavzele. S to salomonsko rešitvijo je komisija želela pomiriti kontroverznosti, ki spremljajo debato o gensko spremenjenih živilih. Vendar pa predlog ni zadostil pričakovanjem, saj z njim niso zadovoljni ne podporniki ne nasprotniki gojenja gensko spremenjenih organizmov. Opozarjajo namreč na pravno nedorečenost področja.
Kljub temu, da je komisija omenjeni dokument osnovala prav zaradi tega, da bi naslovila pravno praznino na tem področju, je njegov potencialni učinek vprašljiv, poudarja Thijs Etty, profesor na Univerzi v Amsterdamu. Vsebina dokumenta sicer izhaja iz že obstoječe evropske zakonodaje in obstoječih sodb sodišča evropskih skupnosti, vendar pa komisija ne načrtuje dopolnitve zakonodaje z omenjenimi določili dokumenta. To pa pomeni, da države EU, ki se odločijo za prepoved gojenja, ostajajo ranljive v primeru tožb biotehnoloških podjetji in kmetovalcev. Če pa se EU odloči, da bo vsebino dokumenta prevedla v zakone, bi lahko to pomenilo kršitev določb Svetovne trgovinske organizacije (WTO), kar bi države članice EU lahko izpostavilo tožbam držav članic WTO ki gojenje gensko spremenjene hrane dovoljujejo.
Do sedaj je EU dovolila pridelavo le dveh vrst gensko spremenjenih organizmov na ozemlju držav članic.