Članice EU bi lahko prepovedale gojenje gensko spremenjenih pridelkov z namenom ohranjanja javnega reda

Gojenje gensko spremenjenih organizmov bi lahko bilo prepovedano tudi zaradi verskih ali filozofskih prepričanj. Obenem bi takšna prepoved lahko povzročila pravne težave državam, ki bi se zanjo odločile.

Objavljeno
07. februar 2011 10.38
Anže Voh Boštic, delo.si
Anže Voh Boštic, delo.si
Osnutek dokumenta evropske komisije določa, da bi se lahko države članice EU v prihodnosti odločile za prepoved gojenja gensko spremenjenih pridelkov, če bo nasprotovanje gojenju v državi tako veliko, to povzročilo grožnjo javnemu redu in miru. Obenem bi bila prepoved upravičena tudi zaradi razlogov ohranjanja javne morale, na primer zaradi verskih ali filozofskih prepričanj, poroča Euractiv. Trenutno lahko države članice gojenje gensko spremenjenih organizmov prepovedo le pod strogimi pogoji, saj so avtorizacijske licence za gojenje zaradi principa enotnega trga veljavne v vseh državah EU.

Dokument je del predloga komisije, ki bi dal državam članicam možnost, da se same odločijo, kakšno stališče do gensko spremenjene hrane bodo zavzele. S to salomonsko rešitvijo je komisija želela pomiriti kontroverznosti, ki spremljajo debato o gensko spremenjenih živilih. Vendar pa predlog ni zadostil pričakovanjem, saj z njim niso zadovoljni ne podporniki ne nasprotniki gojenja gensko spremenjenih organizmov. Opozarjajo namreč na pravno nedorečenost področja.

Kljub temu, da je komisija omenjeni dokument osnovala prav zaradi tega, da bi naslovila pravno praznino na tem področju, je njegov potencialni učinek vprašljiv, poudarja Thijs Etty, profesor na Univerzi v Amsterdamu. Vsebina dokumenta sicer izhaja iz že obstoječe evropske zakonodaje in obstoječih sodb sodišča evropskih skupnosti, vendar pa komisija ne načrtuje dopolnitve zakonodaje z omenjenimi določili dokumenta. To pa pomeni, da države EU, ki se odločijo za prepoved gojenja, ostajajo ranljive v primeru tožb biotehnoloških podjetji in kmetovalcev. Če pa se EU odloči, da bo vsebino dokumenta prevedla v zakone, bi lahko to pomenilo kršitev določb Svetovne trgovinske organizacije (WTO), kar bi države članice EU lahko izpostavilo tožbam držav članic WTO ki gojenje gensko spremenjene hrane dovoljujejo.

Do sedaj je EU dovolila pridelavo le dveh vrst gensko spremenjenih organizmov na ozemlju držav članic.