Clarity, honda, ki gre na vodik

Avtomobili na gorivne celice in vodik so znani že dolgo. Posamezne tovarne so doslej prikazale eksperimentalne primerke, s katerimi se je mogoče z različnimi omejitvami zapeljati krog ali dva. Honda FCX clarity nasprotno poskuša dokazati, da je avtomobil na takšen pogon lahko izdelek, ki ga ugodno in preprosto uporabljamo vsak dan.

FCX clarity je avtomobil, katerega sprednji kolesi žene električni motor z močjo 100 kW (134 KM), potrebno energijo pa mu pripravljajo gorivne celice. V teh se srečata kisik in vodik, v kemičnem procesu pa nastajata električna napetost in voda (vodna para?), ki jo vozilo med svojim delovanjem spusti v okolje. Sliši se nadvse ugodno, čeprav se pojavljajo kritike, da bo z veliko množičnostjo tudi voda postala vrsta emisije. Clarity ima posodo za vodik na zadnji premi, dodatno električno energijo pa mu zagotavlja baterija iz litijevih ionov. Baterija, ki se polni med zaviranjem, je dokaj zmogljiva, a nedvomno je bistvo avtomobila sklop gorivnih celic. Ta je nameščen v sredinskem tunelu med sprednjima sedežema in prvič doslej pokončno. Kakor trdijo snovalci, takšna konstrukcija omogoča navpičen tok vodika in zraka. Voda zato hitreje odteka in se ne zadržuje na sloju, kjer nastaja elektrika, kar omogoča stalno pridobivanje električnega toka. Celice menda lahko delujejo tudi pri zelo nizkih temperaturah do -30 stopinj Celzija.

Ne glede na vse to se potnik v hondi FCX clarity ne počuti kot v laboratoriju. Sklop celic je pospravljen, za uporabnika neviden. Elegantno oblikovan avtomobil, ki je dolg 4,83 metra, že z zunanjostjo z barvo merlota privabi marsikateri pogled. Tudi v kabini je polnokrvna limuzina z nekaj Hondinega sloga, s štirimi pravimi sedeži, na katerih ima vsak od potnikov dovolj prostora. Za običajno uporabo je edini kompromis prostornina prtljažnika, ki je zaradi vodikove posode manjši, ni pa neznaten - vanj gre za 310 litrov tovora.

Vožnja ne zahteva posebnih priprav; ko obrnete zagonski ključ, je ob volanu še majhen vzvod, ki ga premikate, če bi radi avtomobil iz prostega teka spravili v gibanje ali če bi radi peljali vzvratno. Drugih opravil ni. Elektromotor zgrabi takoj, navora je 256 Nm. Clarity lepo pospešuje, to zmore tudi v klance in dokaj zlahka doseže največjo hitrost 160 km/h. Vse skupaj je tiho, začutite vetrni piš ali trenje gum ob bolj grobem asfaltu, ob močnejših pospeških pa se zasliši visok zvok, za katerega so nam inženirji pozneje povedali, da prihaja iz kompresorja, ki potiska zrak v gorivne celice. Clarity se kljub teži 1,6 tone skozi ovinke obnaša fino, čeprav ne gre govoriti o kakem športnem doživetju - bolj o uglajeni gibkosti.

Potnike vsaj uvodoma precej pritegne futuristično pripravljena armaturna plošča. Poglobljeni tridimenzionalni merilniki prikazujejo vse glavne informacije. Osrednji kroglasto oblikovan prikaz spremlja porabo vodika: če se vozite počasi, je majhen in modre barve, če bolj skačete po pedalki za pospeševanje, narašča in spreminja barvo, če je za volanom divji dirkač, krogla že grozi, da jo bo razneslo.

Več v sobotni tiskani izdaji.