Tiskane izdaje
Pri plusih lahko omenimo dejstvo, da se je z odprtjem posebnega registra vendarle odprla možnost, da se tudi pri nas podjetja sploh lahko odločijo za tovrstno participacijo. Kajti šele tako registrirana pogodba tudi omogoča uveljavljanje po letos sprejetem zakonu določenih davčnih in drugih spodbud. Več kakor deset let trajajoča mantra, pri kateri so se v trikotniku država/delodajalci/delojemalci preigravali scenariji v stilu - kako delavcem nekaj dati, a pri tem nič izgubiti - je tako, vsaj na videz, končana. Toda ali se in v kakšni (s)meri odpira resna možnost za krepitev finančne in lastniške udeležbe zaposlenih, ki ga podpira tudi razviti svet, je drugo vprašanje.
V času svetovne krize namreč ni malo informacij, ki govorijo o tem, da bi lahko bil čas izrazitih padcev delnic tudi trenutek, ko bi kot njihovi kupci lahko nastopili zaposleni. Potem, kot ena od možnih rešitev podjetij se resno obravnavajo celo tako imenovane nove delavske kooperative, in to v državah, kot so Kanada, Velika Britanija, Francija, in še kje. V Nemčiji menda narašča zanimanje za lastništvo zaposlenih, zlasti v pričakovanju nove tovrstne zakonodaje, ki bo začela veljati v začetku prihajajočega leta. Ponekod celo nagovorov ali poskusov, da bi zaposleni velikih podjetij s prevzemom lastništva rešili njihov obstoj, ne manjka.
Vprašanje, kako se bo odvijala praksa naše sveže zagnane finančne udeležbe zaposlenih pri dobičku, je seveda še zelo odprto. Registrirani sta šele prvi dve pogodbi, ki možnost delitve petine dobička podjetja po posebnih shemah dovoljujeta. Toda to je za zdaj tudi vse. Ali bodo podjetja dobiček, ki bi ga lahko razdelila, tudi imela, je drugo in v zdajšnjih gospodarskih razmerah skoraj neum(est)no vprašanje. A tudi če dobiček bo, spremlja našo ureditev udeležbe zaposlenih še kar nekaj dilem.
Med njimi je že ta, ali bodo trinajste plače in božičnice potonile v participativnih shemah? Če bodo udeležbe zaposlenih zgolj priročna pot za zniževanje plač, se bo seveda kmalu postavilo vprašanje, za koga bodo zares zanimive. Pri davčnih oprostitvah naj bi imeli korist podjetje in zaposleni, saj naj bi bili v triletnih shemah popolnoma oproščeni plačila davkov. Toda ali bodo davčne oprostitve v praksi predvsem strigle peruti eskalaciji plač? Tudi odgovorov na vprašanja, kdo bo plačal luknjo, ki bo nastala ob drugi privlačnosti finančnih delavskih shem, namreč oprostitvi plačila socialnih prispevkov, ni na pretek, če pa že so, so zamegljeni.
Kolesje udeležbe zaposlenih pri dobičku podjetja se je torej zagnalo, a je treba biti pozoren, da se ta zmaga ne bo spremenila v poraz.
