Dars je lažji zalogaj kot SŽ

Novega predsednika uprave Darsa (sodelavce si bo izbral sam) bodo nadzorniki iskali z javnim razpisom. Takšna je tudi generalna želja predsednika vlade.

Objavljeno
03. september 2009 21.40
Aleš Stergar
Aleš Stergar
Tomislav Nemec je skupaj s člani uprave Družbe za avtoceste Republike Slovenije (Dars) v sredo, 2. septembra 2009, pozno zvečer in po dolgotrajnih pogajanjih (o višini odpravnine?), podpisal pogodbo o prenehanju mandata, ki ga je nastopil 25. oktobra 2007. Proti Darsovi izpostavi na ljubljanski Dunajski, kjer domuje poslovodstvo, medtem ko je sedež državne avtocestne družbe s poštnim nabiralnikom, davčnimi obveznostmi in fikusom v Celju na Ulici XIV. divizije, so pogledi kadrovskih prognostikov začeli segati takoj po lanskih državnozborskih volitvah.

Predsednik uprave Tomislav Nemec se je tja leto pred volitvami naselili z jasnim prepričanjem, da je njegov dejanski mandat vezan na mandat takratnega prometnega ministra Radovana Žerjava. Takšno prepričanje je logično. Prišedši z mesta prvega moža prleške upravne enote v Ljutomeru, kjer ga delovno mesto menda še kar čaka, je na ministrovo povabilo zamenjal - že v času Janševe vlade na javnem razpisu izbranega - Rajka Siročiča. Prvega moža družbe, ki je imela samo letos, na primer, v šestmesečju skoraj 110 milijonov evrov prihodkov, projekcija stanja dolga (z glavnico, obrestmi in kar je še stroškov) pa je bila zaradi gradnje avtocestnega omrežja konec julija 4,3 milijarde evrov.

Ob šentviški blamaži, zavlačevanju z Markovcem, domnevno spornih aneksih tudi za Rebrnice, dolgih postopkih na Dolenjskem in Gorenjskem, ugotovitvah računskega sodišča je tako bolj presenetljivo, da se je sedanje poslovodstvo, ki si bo nadelo pridevnik »bivše«, ko bo pogodbo o prenehanju mandata blagoslovila še vlada, sploh tako dolgo obdržalo v sedlu. In prejšnji teden skupaj z že bivšimi nadzorniki celo dobilo razrešnico za svoje delo v letu 2008. No, uprava je ob šentviškem ometu pred enim letom sicer ponudila odstop, a so v vladnih sobanah po pripravi popravne naloge sklenili, da lahko ostane. Saj se je vsa gnojnica tako ali tako zlila na SCT, ki je prav prejšnji teden presenetljivo izgubil še eno sodno bitko, tako da bo Dars lahko unovčil milijonsko garancijo. Se pa ve, da dobljena bitka še zdaleč ne pomeni dobljene vojne. Čeprav je SCT v zadnjem tednu izgubil dve bitki. Poleg šentviške še za Markovec.

Nadzorniki so si naložili kar lepo breme. Zlasti potem, ko je premier Borut Pahor prejšnji teden razlagal, da bodo morali nadzorniki (vseh državnih, paradržavnih in družb z večinskim državnim lastništvom) sami prevzemati odgovornost in da navodil nikakor ne dobivajo od politike. Kajti če bi jih, potem jih sploh ne bi potrebovali; bili bi nekakšen nepotreben strošek. Na klicanje nadzornikov na odgovornost še čakamo, prevelikega bremena pa se je že pred leti javno zavedel en sam nadzornik. Doslej so bile te funkcije pogosto le ekstra profit za posameznika in izdatek za državo, družbo.

Novega predsednika uprave Darsa (sodelavce si bo izbral sam) bodo nadzorniki iskali z javnim razpisom. Takšna je tudi generalna želja predsednika vlade. Kandidatov je bojda dovolj. S podobnim postopkom so prav zdaj tik pred koncem na Slovenskih železnicah. Tamkajšnje nadzornike so štirje od petnajstih prijavljenih s svojimi programi in predstavitvami naravnost očarali. Naj ne zveni zlobno: tudi nekateri prejšnji prvi železničarji so delovali tako, pa je bil njihov rok trajanja v realnem poslovodenju sila kratek. Seveda pa je izziv poslovodenja Darsa precej manjši kot na izgubarskih SŽ. Avtocestna družba je pred zaključkom glavne gradnje, zdaj bo velika skrb vračilo posojil, najetih z državnim poroštvom. O višini virov pa bo tako ali tako z izbiro cestninskega sistema odločala država.

Iz petkove tiskane izdaje Dela