Davčni svetovalci oporekajo ministrstvu za finance glede DDV

Ljubljana – Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije se je v primeru »Petauer proti MF«, če malce napihnemo razmerje, odločno postavila na stran svojega kolega, prvega častnega člana zbornice Boštjana Petauerja. Ta je namreč strokovno zgrožen nad spremembo zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki jo je vlada že odobrila in bo kmalu pred državnim zborom.

Ministrstvo namerava zakon spremeniti tako, da bo imel zavezanec pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost le pri računih, ki jih bo svojim dobaviteljem tudi plačal. Zdaj ni tako: zavezanec sme v vsoto za odbitek vstopnega davka vključiti tudi znesek davka z računov, ki jih sploh še ni plačal.

Davčni svetovalci dokazujejo, da ministrstvo odbitka davka ne sme pogojevati, a ministrstvo je za zdaj prepričano v svoj prav. »Kljub dobremu namenu, saj namerava vlada z njim izboljšati plačilno disciplino, je osnutek zakona o dopolnitvi zakona o davku na dodano vrednost nestrokoven in izrazito političen, morda celo z elementi populizma. Predlog sprememb torej ni usklajen z evropskim pravnim redom. Za predlagane spremembe bi morala naša država zaprositi odbor za davek na dodano vrednost pri evropski komisiji za derogacijo (odstop od evropskega pravila, op. ur.), vendar močno dvomim, da bi jih dobila. Neplačevanje računov dobaviteljem, v katerih je obračunan DDV, ni med razlogi za omejitev pravice do odbitka,« nam je povedal Boštjan Petauer, takoj ko je ministrstvo za finance med ukrepi za večjo plačilno disciplino objavilo tudi spremembe in dopolnitve zakona o davku na dodano vrednost.

Sankcije s strani evropske komisije?

Zdaj se je z uradnim stališčem do takšnega posega v zakon oglasila tudi Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, ki opozarja: »Zaradi vsebine predlaganih sprememb, ki bistveno posegajo v principe delovanja davka na dodano vrednost v Sloveniji in Evropski uniji, se lahko v prihodnje pojavijo hude kritike in finančne sankcije evropske komisije zaradi neusklajenosti s šesto smernico Evropske unije, ki ureja sistem DDV. Predlagane spremembe so namreč v hudem nasprotju z načelom nevtralnosti, ki omogoča, da se davek na dodano vrednost dejansko realizira zgolj v fazi končne potrošnje, ker si poprejšnji poslovni subjekti kot davčni zavezanci ob izpolnjevanju zakonskih pogojev pač lahko poračunavajo vstopne davke.« Davčni svetovalci so pri utemeljevanju svojega mnenja natančni in se opirajo na evropske predpise: »Smernica 112/2009/EC v poglavju X, v členih od 167 do 192 obravnava pravico do odbitka vstopnega davka. Omejitve odbitka davka so navedene v členih 176 in 177, in pravila, povezana z odbitkom, v členih od 178 do 183. Neplačevanja računov dobaviteljem, v katerih je obračunan DDV, ni med vzroki za omejitev pravice do odbitka.«

Na ministrstvu za finance se pred očitki branijo, češ da predvidena sprememba v zakonu o davku na dodano vrednost ne škoduje zavezancem, ki račune svojim poslovnim partnerjem poravnavajo v dogovorjenih rokih.

O pomislekih Boštjana Petauerja glede omejitve pravice do odbitka vstopnega davka zaradi neplačanih računov je državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar povedala: »Prepričani smo, da predlog zakona ni v nasprotju z evropsko direktivo o davku na dodano vrednost, ki se nanaša na normalne okoliščine, v katerih se obveznosti poravnavajo v pogodbenem roku. Po našem mnenju evropska direktiva ne onemogoča rešitve, kakršno predlagamo v zakonu. Zato smo ocenili, da ni nobene potrebe, da bi od evropske komisije zahtevali derogacijo predpisa.«