Tiskane izdaje
"Dejstvo je, da avtomobilska industrija v Franciji zaposluje približno deset odstotkov delovne sile, torej je zelo pomemben sektor za francosko gospodarstvo, zato je šla francoska vlada proizvajalca avtomobilov direktno kreditirati," je minister pojasnil ukrepe francoske vlade, ki so v EU naleteli na številne kritike.
"Ni dvakrat reči, da bomo morali mi kje drugje izvesti podobne ukrepe, če krediti ne bodo normalno stekli," je dejal minister in med morebitnimi sektorji, kjer bi bili takšni ukrepi pomembni, izpostavil belo tehniko. Sicer pa je ponovno izrazil pričakovanje, da se bodo kreditne dejavnosti sprostile.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v ponedeljek razgrnil načrt za pomoč avtomobilskemu sektorju v Franciji, ki vključuje slabih osem milijard evrov sredstev, od tega po tri milijarde za Peugeot, Citroen in Renault, ki posluje tudi v Sloveniji. Pogoj za pomoč naj bi bil, da proizvajalci obdržijo svoje tovarne v Franciji.
"Evropski trg avtomobilov je specifičen, je sicer v veliki meri zasičen, saj večina gospodinjstev avto ima, a tako velik, da že samo obnavljanje voznega parka terja več kot milijon novih vozil letno, tako da bo povpraševanje v nadaljevanju precej večje od tega upada oziroma se bo to izravnalo," je pojasnil minister Križanič.
Ukrepi, ki jih sprejemata francoska in nemška vlada, poskušajo po njegovih besedah stimulirati zamenjavo voznega parka in tako skrajšati obdobje krča, ki je nastal zaradi oteženega dostopa do kreditov in pozneje zaradi pesimizma potrošnikov ter prestavljanja načrtov družin za nakup avtomobila v poznejša obdobja.
Kako preprečiti množična odpuščanja delavcev?
Množična odpuščanja delavcev so bila sicer danes v Bruslju pomembna tema razprave finančnih ministrov EU. Ministri so razpravljali o predlogih Evropske komisije glede ukrepov, ki bi jih bilo v tem okviru smiselno sprejeti v obdobju krize.
Med takšne ukrepe po Križaničevih besedah sodijo socialni pakti na ravni podjetij in posameznih panog s ciljem, da se zadrži delovna mesta začasno, da se prilagodi delovni čas, kjer je to smiselno, da se obdrži delovna mesta in človeški kapital, ki bo lahko ponovno izkoriščen v času gospodarskega vzpona.
"Dopuščajo se tudi subvencije, kakršne smo uvedli v Sloveniji, da se razbremeni podjetja, ki so priseljena krčiti delovni čas, da zadržijo delovna mesta," je povedal minister.
Minister sicer v drugi polovici leta pričakuje preobrat in ponovno povpraševanje po delu. "Pričakujemo, da bo vrsta podjetij, ki je skrčila plače in delovni čas, potem vzpostavila normalen delovni čas in s tem si zaposleni rešijo delovna mesta," je dejal Križanič.
Hkrati je minister poudaril, da načeloma velja, da traja približno od šest do devet mesecev od večjega upada povpraševanja do vpliva tega padca na trg dela. "Torej glavni pritiski šele prihajajo," je opozoril. "Če bo pritisk večji, bo treba ukrepati na druge dovoljene načine, eden od njih je podaljšanje zavarovanja za primer brezposelnosti," je dejal.
Med ukrepi, ki jih predlaga Evropska komisija, je minister še izpostavil poudarek na izobraževanju ter poudaril, da komisija odsvetuje sheme zgodnjega upokojevanja, ki v bistvu razgrajujejo človeški kapital, pa tudi večja javna dela, ker so se v preteklost izkazala kot neučinkovita.
