Delavci SCT: Vztrajali bomo do konca

Ljubljana - Pričakovanja organizatorjev včerajšnjega protestnega shoda delavcev hčerinskih družb podjetja SCT so bila smela. Aktivist organizacije Nevidni delavci sveta (IWW) Matjaž Oven je na izhodiščni točki protesta pred nekdanjo tovarno Rog v Ljubljani napovedoval, da se bodo delavcem podjetij SCT Gem in Obrati - zlasti nekateri iz prvega so bili v zadnjem času na udaru zaradi zahtev po izselitvi iz delavskega doma na Šmartinski cesti v Ljubljani - pridružilo čim več delavcev, tudi že nekdanji iz Bosne, vendar je bilo na koncu vseh delavcev le nekaj čez 20, aktivistov in podpornikov Nevidnih delavcev sveta, predstavnikov medijev in policije pa bistveno več. Številčnost delavskih vrst je (namerno?) preprečilo razdeljevanje delavskih knjižic 119 delavcem SCT Obratov ter odpoved delovnega razmerja 160 delavcem SCT Gema ravno v času trajanja shoda.

Zahteve, ki jih je v imenu delavcev pred sedežem podjetja Novista in ljubljansko enoto zavoda za zaposlovanje skozi megafon oznanjal aktivist Nevidnih delavcev sveta Andrej Kurnik, so zato kljub bojevitosti izzvenele nekoliko v prazno. Z njimi se ni hotela neposredno soočiti niti glavna naslovljenka, direktorica podjetja Novista, upravitelja delavskih domov na Šmartinski cesti in donedavnega še hčerinskega podjetja SCT, Marjanca Kaučič, ki je v zameno za svojo prisotnost med protestnike poslala izjavo, v kateri je pravzaprav le ponovila že povedano, med drugim, da so nekatere medijske »navedbe o problematiki izselitve določenih delavcev SCT iz nastanitvenih domov, ki jih upravlja družba Novista, nepopolne in neresnične«.

V Novisti pravijo, da delavci, ki so zaradi stečaja družb SCT Gem in SCT Obrati ostali brez zaposlitve, ne bodo odjavljeni iz nastanitvenih domov, ki jih upravlja Novista, in jih ne bodo izselili, dokler ne dobijo sredstev iz jamstvenega sklada in nadomestila za čas brezposelnosti. »Problem pa je skupina delavcev SCT, ki jim je že potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas in zato niso v identičnem postopku kot zgoraj omenjeni delavci. Zato jim ne pripada brezplačno bivanje v domovih SCT.«

Ob prebrani izjavi je med protestniki završalo. Dejstvo je, da se bodo z današnjim dnevom v nezavidljivem položaju, ko zaradi stečaja enega in skorajšnjega stečaja drugega hčerinskega podjetja SCT ne bodo več mogli plačevati niti 140 oziroma 180 evrov mesečne najemnine za bivanje v Novistinih domovih, znašli številni novi delavci. Na protestu so opozorili, da je bilo še v torek več delavcev pozvanih, naj se danes izselijo. Koliko jih je prejelo ta poziv, ni znano, saj se po besedah aktivista IWW Irfana Bešireviča ne želijo izpostavljati. Upajo namreč, da bodo vendarle lahko ostali.

Ker so domove pomagali graditi tudi sami, SCT pa večini odpuščenih dolguje neizplačane plače, regrese, preko tisoč neplačanih nadur in socialne prispevke za nazaj, so bile njihove zahteve, naslovljene tudi na državne institucije, ki z zakonodajo omogočajo takšno nevzdržno stanje, jasne: da se jim kljub prenehanju zaposlitve omogoči brezplačno bivanje v delavskih domovih, da se jim ob izgubi zaposlitve ne razveljavi delovno dovoljenje ali dovoljenje za bivanje in da se jih ne izganja iz države po preteku dovoljenja za začasno prebivanje.

Nekoliko več razumevanja so zanje pokazali na ljubljanski enoti zavoda za zaposlovanje. Sporočili so, da si bodo prizadevali, da bodo nekdanji delavci SCT Obratov že prihodnji teden prejeli odločbe o denarnem nadomestilu za brezposelnost. Kljub temu pa ga tistim z dovoljenjem za začasno prebivanje ne bodo mogli izplačati, dokler ne bo ratificiran in uveljavljen sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo in BiH. V Sloveniji mora o njem odločati le še parlament, bosanski minister pa je ob podpisu sporazuma napovedal, da bo pri njih postopek ratifikacije lahko opravljen šele po konstituiranju novega parlamenta.
A delavci in aktivisti IWW so trdno odločeni. Tudi če današnji protestni shod ne bo dosegel svojega namena, bodo na sistematično izkoriščanje in zlorabe s strani delodajalcev ob podpori zakonodaje, ki jih omogoča, šli do konca.

»Pritiskali bomo tudi na vlado Republike Slovenije, da podpre delavce in naredi kaj zanje. Ustanoviti bi morali poseben sklad, iz katerega bi država poplačala delavce, nato pa bi ta denar terjala od podjetij. Ta denarja niso dolžna le delavcem, temveč tudi državi, saj so jo oškodovala z neplačevanjem davkov in socialnih prispevkov za delavce,« je odločen Irfan Beširović. Vendarle ne gre le za delavce migrante. Tudi slovenski delavci dobivajo odpovedi, niso dobili izplačanih plač in regresa. »To ni le boj za pravice migrantskih delavcev, temveč za pravice vseh delavcev v Sloveniji.«

»To, kar se nam dogaja, je katastrofa,« je prepričan 26-letni Alen Jusić. Iz SCT Obratov so ga odpustili nedavno, dolgujejo mu izplačilo dveh regresov in številnih nadur, zdaj pa bi moral za bivanje v domu na Grasellijevi plačati 180 evrov. »Doma imam ženo in dva otroka, še njim nimam kaj poslati, s čim naj potemtakem plačam najemnino?« se sprašuje. Jusić je še mlad, večina nekdanjih delavcev hčerinskih družbe SCT v Sloveniji živi in dela dve desetletji ali več. V rodni Bosni jim pravijo Slovenci, »mislijo, da imam veliko denarja, ker delam v Sloveniji, jaz pa že eno leto naokoli hodim v eni in isti majici,« na hudo materialno in osebnostno stisko opozarja nekdanji delavec podjetja SCT Gem Zuhdija Nišić, ki mu zaradi nezakonite prekinitve zaposlitve grozi izguba prebivališča v delavskem domu na Šmartinski cesti. »Kam nimam oditi. Z nezakonito odjavo iz stalnega prebivališča - le katera zakonodaje jim to omogoča? - so me izbrisali iz življenja.«