Delu nalaga prodajo tričetrtinskega deleža v Večeru

Varuh konkurence Jani Soršak Delu nalaga, da mora v enem letu prodati 75-odstotni delež Večera - če kupca ne bo, podjetje lahko zaprosi za podaljšanje roka. Marjeta Zevnik zagotavlja, da bodo zahteve urada izpeljali transparentno.

Objavljeno
25. september 2009 11.21
Božena Križnik
Božena Križnik
Ljubljana - Koncentracija med časopisnima družbama Delo in Večer je neskladna s pravili konkurence, je v svoji odločbi zapisal Urad RS za varstvo konkurence (UVK), zato je družbi Delo naložil prodajo 75-odstotnega deleža v Večeru. Odločbo so včeraj prejele stranke v postopku; vodstvo Dela jo bo temeljito proučilo, je napovedala predsednica upravnega odbora Marjeta Zevnik, v vsakem primeru pa bo spoštovalo odločitev urada.

 

Urad za varstvo konkurence, ki je uvedel postopek presoje koncentracije januarja letos, je v odločbi ponovil svojo ugotovitev iz povzetka relevantnih dejstev, namreč, da bi koncentracija omenjenih družb omejevala učinkovito konkurenco na trgu založništva in izdajanja dnevnih publikacij s splošnoinformativno vsebino, kakor tudi na trgu oglasnega prostora v Sloveniji. Privedla bi do bistvenega povečanja tržne moči, saj bi se s prevzemom Večera delež Dela na prvem omenjenem trgu povečal s 33,43 na kar 58,88 odstotka, indeks HHI (merilo za stopnjo koncentracije) pa bi se povečal z 2742 na 4443. Na trgu oglasnega prostora v dnevnih publikacijah pa bi se skupni tržni delež koncentriranih podjetij povečal na 47,80 odstotka, indeks HHI pa s 1823 na 2915. (Vrednosti indeksa nad 1800 pomenijo že precej koncentriran trg.) Po združitvi se ne bi samo povečala tržna moč omenjenih dveh subjektov, ampak bi odpadel prejšnji medsebojni konkurenčni pritisk, zmanjšal bi se konkurenčni pritisk na druge udeležence na trgu, vstop novih konkurentov pa bi bil še težji (tudi zato, ker so bralci zelo lojalni do sedanjih dnevnih časopisov).

 

Kupca si lahko izbere prodajalec sam, a ...

 

V odločbi je urad nanizal ukrepe za odpravo učinkov koncentracije. Glavni med njimi je odprodaja določenega deleža v Večeru. Naj spomnimo, da je imelo Delo že pred decembrskim nakupom okoli petino delnic Večera. Zdaj jih ima približno 80 odstotkov. Varuh konkurence je Delu z odločbo torej naložil odprodajo 75-odstotnega deleža Večera in pripadajočih glasovalnih pravic. Odsvojitev deleža mora biti dokončna, je zahteval, torej prodajalec ne sme pridobiti možnosti ponovnega nakupa delnic. Način prodaje in kupca si lahko izbere prodajalec sam, vendar pod nadzorom oziroma s predhodnim soglasjem urada za varstvo konkurence. Kupec mora biti primeren, neodvisen od družbe Delo, imeti mora denar ter motivacijo za ohranitev in razvoj družbe Večer. Ker lahko pridobi statutarno večino, bo imel možnost postaviti svoj nadzorni svet.

 

Rok za prodajo je eno leto

 

Rok za prodajo deleža je eno leto, vendar se po pisni zahtevi in ustrezni utemeljitvi - lahko podaljša. V času do izpolnitve odločbe Delo ne sme izvrševati pravic in obveznosti iz prepovedane koncentracije, razen ob poprejšnjem soglasju urada, lahko pa izvršuje glasovalne pravice iz 43.000 delnic. Zakaj prav toliko, če pa je priglasitelj koncentracije (zaradi zavarovanja lastnih interesov) že pred odločbo predlagal, naj mu UVK ohrani glasovalne pravice iz prvotnega, 20-odstotnega deleža (kar je nekaj manj, kot imajo vsi preostali delničarji skupaj)? Zato, so odločili na uradu, ker imata dobrih 43.000 delnic skupaj drugi in tretji največji delničar, Sod in Delo Prodaja. Nevarnost za preglasovanje v škodo Dela je s tem po mnenju urada odpravljena. Poleg tega mora družba Delo do izvršitve odločbe sproti pisno poročati uradu o vseh sestankih in pogajanjih s potencialnimi kupci in o izpolnjevanju vseh ukrepov, naloženih v odločbi.

 

Varuh konkurence Jani Soršak, nejevoljen, ker so odločbe prišle do medijev tako rekoč prej, preden so jih prebrale stranke v postopku, odločitve urada ni hotel dodatno komentirati. Na naše vprašanje, kaj se lahko zgodi, če se v roku ne najde kupec, ki bi bil za delnice pripravljen plačati primerno ceno - ne nazadnje se soočamo s krizo, ki ji še ni videti konca -, je navrgel: »Če kupca ne bo, ima podjetje možnost zaprositi za podaljšanje roka. Seveda nas mora prepričati z argumenti, zakaj deleža ni moglo prodati. V ceno se urad ne spušča, verjamem pa, da bo tisto, po kateri so bile delnice kupljene, težko dosegel. Če ne bo imel utemeljenega razloga za podaljšanje roka, bo šel pač delež na dražbo.«


Iz tiskane izdaje Dela.