Tiskane izdaje
Ljubljana – Umik države iz slovenske elektroenergetike bi se lahko po najhitrejši različici zgodil v obdobju 4,5 do 6,5 leta, v tem času pa bo zanesljivo poteklo še nekaj vladnih mandatov. Zato pri umiku države iz elektrogospodarstva ne moremo govoriti o političnem vprašanju, ampak gre za strokovno vprašanje, katerega cilj je zagotavljanje nemotene oskrbe Slovenije z električno energijo po konkurenčnih cenah, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.
Vladna usmeritev za privatizacijo elektroenergetike je previdna, ministrstvo za gospodarstvo pa je izbralo kombinacijo "plitvega in globokega" modela privatizacije, portfeljskih vlaganj in izbire strateškega partnerja, je dejal minister.
Pri pripravi modela je ministrstvo po Vizjakovih besedah upoštevalo, da je elektroenergetski sektor izjemnega pomena za Slovenijo. Zato je v pripravljenih vladnih smernicah za privatizacijo sektorja med drugim zapisano, da se ne predvideva prodaja več kot 49-odstotnega deleža Holdinga slovenskih elektrarn (HSE), kot krovnega podjetja večine slovenskih proizvajalcev električne energije.
HSE je izrednega pomena za slovensko elektroenergetiko, s privatizacijo pa bi dobili svež kapital za naložbe v proizvodne vire in širitev poslovanja holdinga na tuje trge, je ocenil Vizjak in dodal, da se bo poslovanje HSE v prihodnjih letih tudi zaradi direktiv EU moralo spremeniti. Povečala se bo namreč konkurenca na področju trgovanja z električno energijo, kjer je HSE zdaj močno dejaven.
Zagožen: Slovenija mora v HSE ohrani kontrolni delež
Generalni direktor HSE Jože Zagožen je ob tem dejal, da je pomembno, da Slovenija v HSE ohrani kontrolni delež, s čimer bi preprečili, da bi morebitni strateški partner odlival dobiček družbe v tujino.
Vizjak se je ustavil še pri nasprotovanju mariborskega SD privatizaciji Dravskih elektrarn (DEM), ki delujejo v okviru HSE. Kot je dejal, se same DEM ne bodo privatizirale, saj delujejo znotraj HSE. Če ne bo prišlo do privatizacije HSE, pa bo to pomenilo škodo tudi za Podravje.
Koristno je, da pride svež kapital od zunaj in ni potrebno prelivati sredstev za naložbe iz same družbe, tudi iz Maribora, je ocenil Vizjak in dodal, da bi DEM kot samostojno podjetje težje poslovale kot v okviru HSE. Tu gre predvsem za morebitne težave pri dobavi elektrike odjemalcem v primeru slabe hidrologije Drave.
Temu je pritrdil tudi Zagožen, ki je dejal, da HSE s kombiniranjem prodaje elektrike iz termoelektrarn, hidroelektrarn in Nuklearne elektrarne Krško ustvari za približno pet milijard tolarjev sinergijskih učinkov.
