Denar EU tudi za trg tveganega kapitala

Brdo pri Kranju - Včeraj so ministrstva, vključena v izvajanje kohezijske politike, predstavila možnosti črpanja sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESSR). Na tako imenovanem velikem informativnem dogodku, poimenovanem Dinamične regije za Slovenijo priložnosti, so kot primere dobrih praks navedli Park Hotel Bohinj, Športno-rekreacijski center Pokljuka in podjetje Seaway group, ki se vsi sofinancirajo iz ESRR. V nadaljevanju so si gostje lahko ogledali projekte Gorenjske regije, in sicer Petrovčevo hišo v Cerkljah, katere obnova je bila sofinancirana iz ESSR, malo podjetje Kovinc v Lahovčah, ki je s podporo slovenskega podjetniškega sklada kupilo novo tehnološko opremo, ter letališče Jožeta Pučnika na Brniku, katerih projekti naj bi bili prav tako sofinancirani iz operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov.

Direktor direktorata za regionalno politiko pri evropski komisiji Nicholas Martyn je ob tej priložnosti poudaril, da so operativni programi za krepitev regionalnih potencialov med najpomembnejšimi glede na obseg sredstev, ki so na voljo Sloveniji. Gre za pospeševanje inventivnosti in tehnološkega razvoja, ustvarjanje novih delovnih mest in izboljšavo konkurenčne sposobnosti, kar je še zlasti pomembno v času gospodarske krize, je navedel visoki gost. »Tu smo zato, da napravimo pregled, kako uspešni smo bili, in se seznanimo, kako zdaj poteka delo,« je dejal Martyn. Na vprašanje, kako uspešna je Slovenija pri črpanju sredstev v primerjavi z drugimi državami, je Martyn odgovoril, da je bila »Slovenija v obdobju 2004-2006 zgodba o uspehu, saj je zelo dobro izkoristila sredstva, ki so bila na voljo. Vzpostavila je dobre administrativne postopke za črpanje in v skladu s pričakovanji, to je pri 75 odstotkih. Kar zadeva novo programsko obdobje, to je 2006-2013, je Slovenija dobro začela in zdaj je evropska komisija v Sloveniji kot eni prvih držav izvedla preverjanje skladnosti. V to smo vključili že vse programe, to je zelo pomembna faza pred začetkom izplačil. Pogledali smo si, kako dobro so pripravljeni javni razpisi, kar je zelo pomembno za nadaljevanje projektov in tudi za samo fazo, ko se v Bruselj že pošiljajo zahtevki za povračilo. Pri tem, ali bi se dalo še kaj izboljšati, se pogovarjamo o finančnem inženiringu, kar je izredno pomembno zlasti za mala in srednja podjetja. Drugo področje je priprava t. i. velikih projektov, kjer je zelo pomembna analiza stroškov in koristi.«

Več v torkovi tiskani izdaji Dela