Tiskane izdaje
Plače direktorjev v podjetjih v večinski državni lasti so tema, o kateri se preliva tiskarsko črnilo tako rekoč ob vsaki zamenjavi oblasti. »Administrativno« določanje plač je pač priljubljen ukrep, po katerem rada poseže vsaka politika, tudi sedanja. Tako je vlada že v začetku leta sprejela priporočila za višino plač direktorjev v podjetjih v državni lasti, ki so določala (bolje rečeno priporočala), da lahko v malih podjetjih osnovna bruto plača direktorja znaša trikratnik povprečne plače dejavnosti, v srednjih štirikratnik in v velikih petkratnik dejavnosti, v energetiki pa je bil za srednje družbe določen dvokratnik, za velike pa trikratnik povprečne plače.
Priporočila naj bi vnesli v zakon
Omenjena priporočila naj bi zdaj »postala« navodila - seveda če bo vlada sprejela predlog zakona, ki je od ponedeljka že v medresorskem usklajevanju. Po njem bodo direktorji odslej upravičeni le do fiksne bruto plače (njen večkratnik do povprečne bruto plače v dejavnosti oziroma gospodarstvu bo z uredbo določila vlada, po sedanjih napovedih bo šlo za petkratnik), variabilnega prejemka (nadomestila za uspešnost) in odpravnine, večino drugih nagrad (kot so opcijske nagrade, udeležba v dobičku družbe in drugo) pa predlog zakona odpravlja. V zvezi z zakonom pa je tudi nekaj neznank. Predlog zakona namreč natančno določa, do katerih prejemkov so upravičeni direktorji, ne določa pa še, kolikšna bo njihova višina. To naj bi natančneje določala uredba, sporoča predlagatelj zakona.
Plačo določa nadzorni svet
Aerodrom Ljubljana (AL) je delniška družba, katere delnice kotirajo na ljubljanski borzi. Država ima 1.923.853 delnic in s tem 50,67-odstotni delež. Kapitalska družba (7,36-odstotni delež) in Slovenska odškodninska družba (6,82-odstotni delež) sta bili 30. septembra drugi največji delničarki, deset največjih pa ima v lasti skupaj 76,66-odstotni delež AL. Mesečna plača predsednika uprave (Zmaga Skobirja) je 10.000 evrov bruto, kar je fiksni mesečni znesek, predsednik pa ni upravičen do povračil stroškov z zvezi z delom, božičnice ipd. Po pogodbi ima predsednik uprave tudi možnost dobiti variabilni del, ki lahko znese do četrtine letne bruto plače. Ta del lahko dobi le na podlagi doseganja rezultatov in ko ga odobri nadzorni svet za preteklo leto. Povprečna bruto plača zaposlenih v letu 2008 je znašala 1736 evrov, povprečje pa je izračunano brez plač članov uprave.
Delnice Telekoma Slovenije kotirajo na ljubljanski borzi, največja lastnica je bila zadnji dan letošnjega septembra država z 52,54-odstotnim deležem. Druga največja delničarka je Slovenska odškodninska družba (14,25), tretja pa Kapitalska družba (5,59, njen Prvi pokojninski steber ima še 1,77 odstotka delnic). Povprečna bruto plača je bila v letu 2008 v Telekomu Slovenije 2246 evrov. Bruto plače članov in predsednika uprave pa so usklajene z (dosedanjimi) priporočili vlade, so sporočili s Pražakove, kjer je sedež uprave. In dodali, da imajo kot družba v večinski lasti države plačna razmerja menedžerjev usklajena s priporočili vlade.
Večinska lastnica Adrie je z 78,55-odstotnim deležem Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba ima v lasti 8,83 odstotka delnic, NLB pa 7,46 odstotka. Povprečna mesečna plača v Adrii je bila lani upoštevaje 726 zaposlenih bruto 3363 evrov. Plača predsednika uprave Adrie Tadeja Tufka je bila z vsemi dodatki 11.200 evrov oziroma 3,3-kratnik povprečne plače v podjetju, so sporočili iz nacionalnega letalskega prevoznika.
V Družbi za avtoceste Republike Slovenije je bruto plača v letu 2008 znašala 1602 evra, so sporočili iz ljubljanske izpostave, bruto plača predsednika uprave Tomislava Nemca pa 148.321 evrov, skupaj z bonitetami, regresom, povračilom stroškov in delovno uspešnostjo v letu 2007, ko je bil od jeseni prvi mož Darsa, pa 170.720 evrov. Bruto plače preostalih članov uprave so po podatkih iz letnega poročila bile: Žan Jan Oplotnik je dobil 94.748 evrov, Aleš Hojs 122.630 in Boštjan Rigler 115.992 evrov.
V prav tako državnih Slovenskih železnicah je bila povprečna bruto plača za september 2009 natančno 1494,08 evra, plačo generalnega direktorja pa v skladu s predpisi določa nadzorni svet kot predstavnik lastnika, države. Ve pa se, da je vlada s priporočili predstavnikom države v nadzornih organih gospodarskih družb, katerih večinska lastnica je RS, pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za poslovodne osebe določila merila, ki jih morajo upoštevati pri odločanju o sklepanju pogodb o zaposlitvi direktorjev oziroma predsednikov in članov uprav. Z upoštevanjem teh kriterijev je nadzorni svet določil generalnemu direktorju SŽ, funkcijo je v začetku meseca nastopil Goran Brankovič, osnovno mesečno bruto plačo, ki je šestkratnik povprečne bruto plače v dejavnosti v RS, izplačane v preteklem letu.
V stoodstotni državni lasti je tudi Holding Slovenske elektrarne, ki ga vodi Borut Meh. Iz podjetja so sporočili, da je povprečna bruto plača na zaposlenega v HSE (brez poslovodstva!) na mesec 3566 evrov, osnovna bruto plača generalnega direktorja HSE Boruta Meha pa 10.692 evrov. Sporočili so tudi, da ima generalni direktor HSE po sklepu nadzornega sveta (in skladno s priporočili vlade) pravico do nagrade za uspešnost v višini do dveh osnovnih bruto plač, o čemer bodo nadzorniki HSE odločali spomladi prihodnje leto. V letu 2008 je letna plača zaposlenega v HSE znašala 42.790 evrov. Do nedavnega je HSE vodil Jože Zagožen. V letu 2008 je znašala njegova bruto letna plača 159.892,10 evra oziroma 3,7-kratnik povprečne plače zaposlenega v podjetju v lanskem letu.
Več v petkovi tiskani izdaji Dela
