Dno recesije predvidoma sredi leta

Dunaj - Vodilni svetovni konjunkturni kazalci so še vedno negativni. Naložbeniki čakajo, kaj se bo zgodilo, večjih nakupov ali prodaj pa se ne lotevajo. Pogoji za kratkotrajno rast tečajev so s tem izpolnjeni - čeprav naj bi recesija dno dosegla šele sredi leta, izboljšanja razmer na trgih nepremičnin pa še ni na obzorju.

Zaradi dramatičnega nazadovanja tečajev v drugem lanskem polletju so evropski delniški trgi občutno slabše ovrednoteni. Poleg aktualnih slabih rezultatov (denimo v finančnem sektorju) je mogoče to nazadovanje (ter povečanje premij za tveganje) pojasniti prav z veliko negotovostjo glede dobičkov gospodarskih družb v prihodnjih četrtletjih.

Številne evropske družbe so že znižale napovedi ali pa zaradi močno nepredvidljivih razmer trenutno ne želijo sploh ničesar napovedati. V povprečju so v zadnjih treh mesecih pričakovane absolutne dobičke za letos oklestile za več kot 20 odstotkov, ocenjujejo v avstrijski družbi Raiffeisen Capital Management (RCM).

Po besedah vodje oddelka za razporejanje naložb v RCM Ingrid Szeiler so se razmere po skorajda paničnih prodajah v zadnjih mesecih zdaj vsaj kratkoročno nekoliko ustalile. "Pričakujemo, da bodo naslednji meseci minili v znaku faze oblikovanja dna, ki pa jo bo še naprej zaznamovala zelo velika volatilnost. Za pomembnejše povečanje presežnega deleža delnic nad referenčno vrednostjo je po našem mnenju še vedno prezgodaj," ocenjuje Szeilerjeva.

Kazalci nakazujejo obsežno poslabšanje

V vzhodni Evropi gospodarski kazalci nakazujejo obsežno poslabšanje konjunkture. Napovedi pričakovane rasti so deležne nenehnih popravkov navzdol, naložbeniki v večini vzhodnoevropskih držav pa na podlagi tega pričakujejo nadaljnje zniževanje obrestnih mer. Zaradi trenutnega gospodarskega položaja se je v zadnjih mesecih med naložbeniki močno povečala nenaklonjenost tveganju, obenem pa so močno padle tudi cene surovin.

Države razvijajočih se trgov je pri tem, tako RCM, prizadelo zlasti dvoje: odtekanje kapitala iz naslova prodaje tveganih naložb, za katere so se odločali naložbeniki, ki so dejavni na globalnih trgih, na eni strani in na drugi strmo padanje cen surovin, ki so za številne od teh držav pomemben del izvoza.

Obeti za razvijajoče se trge ostajajo pozitivni

Dolgoročneje ostajajo obeti za razvijajoče se trge pozitivni. Kljub temu da je lani iz delniških skladov, ki so dejavni na globalnih razvijajočih se trgih, odteklo za skorajda 50 milijard dolarjev sredstev (kar ustreza okoli 40 odstotkom celotnih prilivov v obdobju med letoma 2003 in 2007), so se razmere v zadnjih dveh mesecih leta ponovno ustalile. Po pričakovanjih bi se lahko odlivi na letni ravni v skupnem pogledu v letu 2009 ponovno spremenili v neto prilive.

Nizki dobički

Kriza močno vpliva tudi na dobičke celotnega ameriškega delniškega trga. Glede na analize naj bi se v ZDA lanski dobički znižali za 26 odstotkov, letos pa se na osnovi te vrednosti ponovno povečali za 15 odstotkov, ocenjujejo v RCM. Brez upoštevanja vrednosti papirjev finančnih družb so lanski dobički ostali bolj ali manj nespremenjeni, letos pa bi se utegnili znižati za okoli devet odstotkov. Družbe sicer trenutno že popravljajo pričakovane dobičke.

Po besedah Szeilerjeve pa je pozitiven dejavnik gibanje inflacije. "Glede na pretekle izkušnje obstaja pozitivna soodvisnost med inflacijo in dobičkovno donosnostjo, ki jo je mogoče razumeti tudi kot premijo za tveganje. Na podlagi pričakovanih nizkih inflacijskih stopenj lahko zato pričakujemo tudi nižje premije za tveganje delnic. Prekomerno zmanjšanje stopnje inflacije bi bilo po drugi plati tudi škodljivo, saj bi se trg ustrašil deflacije," je povedala.

Kot oviro na poti v bolj optimistično borzno prihodnost pa Szeilerjeva omenja sklade tveganega kapitala (hedge skladi). Njihove prisilne prodaje so verjetno močno prispevale k padanju tečajev v zadnjih mesecih. Zaradi nepreglednosti njihovega poslovanja je težko oceniti, v kolikšni meri so slednji že zmanjšali svojo izpostavljenost oz. tekoče povratne prilive ponovno spremenili v naložbe.

Zanimive delnice z razvitih trgov

Ovira je tudi volatilnost, ki se je v četrtem lanskem četrtletju povzpela na najvišje ravni v zadnjih 30 letih. Od takrat je sicer že občutno nazadovala, kar Szeilerjeva ocenjuje kot pogoj za trajnostno okrevanje tečajev.

"Tvegane naložbe so trenutno v fazi oblikovanja dna negativnega cikla. Zaradi tega se zdi, da agresivne kratke pozicije na delniškem trgu niso več primerne, vendar utegne biti obenem še prezgodaj, da bi stavili na trajnostni pozitivni trend. Obeti za ameriške borze v letu 2009 pa ostajajo nasploh konstruktivni," pravi strokovnjakinja za naložbe z Dunaja.

V svetu se sicer po pojasnilih Szeilerjeve utegnejo že kaj kmalu pojaviti selektivne priložnosti za večje dokupe vrednostnih papirjev. Trenutno so po njenih besedah zanimive predvsem delnice z razvitih trgov. Zaradi investicij, ki se vanj stekajo po vsem svetu, je obetaven tudi infrastrukturni sektor. Čez nekaj časa gre računati tudi na okrevanje cen surovin, potem pa naj bi razvijajoči se trgi po donosnosti ponovno presegli druge trge.