Dobili obljube o učinkovitejši jamstveni shemi

Ljubljana - Delodajalci so na srečanju s premierom Borutom Pahorjem in nekaterimi ministri dobili zagotovila, da jim vlada ne bo povečevala obremenitev in davkov, da bo država prevzela večje tveganje v okviru jamstvene sheme za podjetje iz bonitetnega razreda C ter da bo ekonomsko socialni svet začel razpravljati o socialnem sporazumu za obdobje po letu 2010, pri katerem bo treba odpreti vsa vprašanja s področja dela. Tako je sestanek pokomentiral Borut Meh, predsednik združenja delodajalcev.

»Sestanek je bil na pobudo naših članov. Po njihovem mnenju so razmere zelo kritične, saj pravijo, da vladni ukrepi niso prinesli želenih rezultatov. Vlada pa je pojasnila, v katero smer deluje,« je še dejal Meh.

Minister za delo Ivan Svetlik je povedal, da so se pogovarjali o »sproščanju kreditnega krča, prožnosti dela, delu na črno in podobnih vprašanjih«. Ta vprašanja so delodajalci poleg drugih težav že večkrat izpostavili. Na sestanku pa so ta vprašanja označili kot najbolj aktualna, je rekel Svetlik, saj lahko kratkoročno prinesejo izboljšave tako za delodajalsko kot delojemalsko stran.

Kritike na »nerazvojni proračun«

Tudi generalni sekretar združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Igor Antauer je poudaril, da je treba izpostaviti najpomembnejše težave. Hkrati je dejal: »Govorili smo o likvidnosti, trgu dela, plačilni nedisciplini in tudi javni porabi. Opozorili smo, da je trda zakonodaja povzročila težave v Muri. Če bi bila pred nekaj leti drugačna zakonodaja, bi se Mura očistila počasi, tako pa se je očistila s šokom.« Antauer je še opozoril na nerazvojno usmerjen proračun. Po njegovem mnenju, bi vlada lahko proračun zmanjšala za deset odstotkov. »Pri tem ne govorimo o zmanjšanju plač, temveč o zmanjšanju javne porabe. Nato bi teh deset odstotkov morali usmeriti v razvojne projekte,« je še prepričan.

Glede dela na črno je Antauer poudaril, da na črno ne delajo le legalni subjekti, temveč tudi neregistrirani. Čudi me, je dodal, da nas sindikati glede tega ne podprejo, saj je delo na črno nelojalna konkurenca tudi za njihove delavce. Pri tem je omenil še možnost, kako bolje nadzirati trg dela. Večje število inšpektorjev bi Slovenija lahko dobila, ko bo Hrvaška postala članica schengenskega območja. To delo bi namreč lahko opravljali sedanji cariniki.