»Dobra strokovna rešitev brez političnega predznaka«

Kaj menijo o izbiri novega predsednika uprave NLB, smo povprašali tudi nekaj gospodarstvenikov in uglednih ekonomistov. Na splošno so bili komentarji pozitivni, večina vprašanih pa ni hotela nastopiti z imenom.

Objavljeno
09. september 2009 21.41
Nejc Gole/Maja Grgič/Božena Križnik/Klara Škrinjar
Nejc Gole/Maja Grgič/Božena Križnik/Klara Škrinjar
Ljubljana - Kaj menijo o izbiri novega predsednika uprave NLB, smo povprašali tudi nekaj gospodarstvenikov in uglednih ekonomistov. Na splošno so bili komentarji pozitivni, večina vprašanih pa ni hotela nastopiti z imenom; bodisi zato, ker Jašoviča ne poznajo dovolj dobro (razen po njegovi funkciji v Banki Slovenije, kjer da je sicer močan akter in eminenten strokovnjak, vendar za centralnobančne posle, ki pa se razlikujejo od vodenja velike delniške družbe), nekateri direktorji podjetij pa so rahlo skeptični do novega prvaka največje banke zaradi okolja oziroma institucije, iz katere izhaja.

Tako bi si na primer nekateri Jašoviča laže zamislili na guvernerskem položaju (nekoč v prihodnosti), da je bolj tip centralnobančnega finančnika kot prožnega operativca. Večini se zdi, da je politično neodvisen in neobremenjen, in bo pri vodenju banke dovolj suveren. Težko je reči, v kolikšni meri je Jašovič tudi osebno stal za trdo konservativno politiko nadzornice bančnega trga (ki jo je zagovarjal guverner Marko Kranjec), ali je nemara vendarle bolj naklonjen tržnemu pristopu, je razmišljal eden od sogovornikov. Vsekakor direktorji podjetij, ki imajo zdaj težave s pridobivanjem bančnih posojil v NLB, niso preveč navdušeni nad novo izbiro; bojijo se, da bo centralnobančna filozofija skrajne previdnosti - če jo bo Jašovič prenesel v NLB - še bolj otežila njihov položaj in zakrčila likvidnost. Po drugi strani pa bi bil tak novi predsednik uprave NLB dobra izbira s stališča največje lastnice banke, države, saj bi sledil zahtevam mednarodnega okolja, da se v bankah v večinski lasti države vodi pretežno konservativna poslovna politika.

Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete in predsednik kadrovsko-akreditacijskega sveta (Kas) je menil, da je izbira Boža Jašoviča za prvega moža NLB ustrezna in strokovna. Dobro namreč pozna makroekonomske razmere, zaradi izkušenj v centralni banki pa tudi bančni sistem. Manj izkušenj pa ima z vodenjem velikih poslovnih sistemov, zato bo moral pridobiti menedžerske izkušnje, pri čemer mu bo v pomoč ekipno delo pri vodenju NLB. Na vprašanje, kakšni morajo biti prvi koraki novega predsednika uprave NLB, je Kovač odgovoril, da je to težko reči. Vendar: »NLB je verjetno močno vpletena v problematične kreditne linije zlasti nekaterih holdingov, kot prevladujoča banka pa ima verjetno težave z insolventnostjo svojih strank, recimo podjetij, ki jih je kriza zelo prizadela.« Pomembno bo čiščenje bilanc banke. Po njegovem mnenju bi se morala NLB z notranjo racionalizacijo in učinkovitejšim poslovanjem sprostiti, da bi nato laže vstopila v bolj tvegane naložbe. Zlasti bi morala spodbuditi komitente k aktivnejšemu refinanciranju obstoječih kreditov, s čimer bi spodbudila kreditno aktivnost.

Predsednik GZS Zdenko Pavček je poudaril, kako pomembno je, da je največja slovenska banka končno dobila predsednika. S tem se namreč lahko začne reševati likvidnostni krč in strateško ter konsistentno upravljati banko. »Prepričan sem, da se bo posvetil najaktualnejši temi, kako sprostiti likvidnostni krč v gospodarstvu,« je povedal Pavček, ki si želi tudi poenostavitev birokratskih postopkov za pridobivanje kreditov, ki bi morali imeti daljšo ročnost.

»Mislim, da gre za dobro strokovno rešitev, ker ima Božo Jašovič izkušnje tako iz poslovnega bančništva - kot član uprave Gorenjske banke kakor tudi kot član sveta Banke Slovenije,« je dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in dodal, da gre za rešitev, ki nima političnega predznaka. »To je pomembno tudi zato, da se ne bodo ponavljali nedopustni dogodki, ki smo jim bili priča včeraj, ko se sestanka pri predsedniku vlade Borutu Pahorju s slovenskimi bankirji ni udeležil nihče iz Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor,« je dejal Lahovnik. Meni, da je z Jašovičem tudi gospodarska politika v NLB dobila sogovornika za premagovanje gospodarskih težav.

Predsednik uprave NFD Holdinga, Stanislav Valant, ki je v preteklosti z Jašovičem tudi poslovno sodeloval, je Jašovičevo imenovanje ocenil kot pozitivno. »Božo Jašovič je bil vedno resen in strokoven človek. Ima izkušnje iz Gorenjske banke in pozna finance,« je dejal Valant.

Ugledni finančni strokovnjak Ivan Ribnikar pa je pribil, da je imenovanje Boža Jašoviča »škoda za Banko Slovenije, ker bodo težko hitro našli nekoga, ki ga bo nadomestil, in dobro za NLB«. Ker da je izvrsten strokovnjak, zanesljiv delavec, ima odlične osebnostne lastnosti. Seveda pa bo delo v NLB napornejše, predvsem politično bolj izpostavljeno, kot v je bilo v BS, a Ribnikar pričakuje, da bo Jašovič kos tudi pričakovanim političnim in lobističnim pritiskom.

Vizjak: Z vmešavanjem politike zmagala konservativna Gasparijeva struja


Imenovanje Boža Jašoviča za novega predsednika uprave NLB, ki uživa podporo ministra za finance Franca Križaniča, zlasti v največji opozicijski stranki SDS ne ocenjujejo pozitivno. Andrej Vizjak (SDS) se namreč ni mogel izogniti razočaranju, da je NLB kot osrednja finančna institucija šele po tričetrt leta dobila predsednika uprave. »In to v času ostre finančne in gospodarske krize, ko je gospodarstvo najbolj potrebovalo finančni servis osrednje slovenske banke, a je bila ta obglavljena. Posledice čutimo in so zabeležene v številkah,« je včerajšnje imenovanje komentiral Vizjak, ki pa meni, da so imeli prste vmes tudi politika in nepregledni postopki. »Politika se je žal vedno vmeševala v kadriranje v NLB, tako v primeru Marjana Kramarja kot tudi Draška Veselinoviča, zdaj pa so na čelu banke dobili Gasparijevega človeka. Če poznamo njegovo politiko in torej posledično tudi politiko Jašoviča, vemo, da je konservativna do podjetništva in zaprta do gospodarstva, tako da si ta sektor lahko obeta samo še nadaljevanje obstoječega kreditnega krča in zelo slab servis,« je kritičen Vizjak. »Zdi se mi, da ni naključje, da so se izognili transparentnemu postopku. Zmagal je lobi okoli Gasparija na račun drugega lobija, ki je imel Cirila Dragonjo za svojega favorita.« O Jašoviču je Vizjak še dejal, da je eden tistih, ki je »podpiral kreditno servisiranje menedžerskih odkupov«.

Predsednica LDS Katarina Kresal ocenjuje, da je predvsem pomembno to, da je z imenovanjem novega predsednika uprave NLB končno prekinjena kriza vodenja te banke, ki se je vlekla več mesecev. »Čas je, da se NLB v okviru svojih pristojnosti začne ukvarjati tudi z reševanjem finančne krize,« se je na imenovanje Jašoviča odzvala Kresalova, ki se nadeja, da je nadzorni svet izbral kompetentno osebo, ki bo znala zastaviti jasno strategijo in banko »ubranila podobnih političnih razprav, kot smo jim bili priča v zadnjem obdobju«. Ostale parlamentarne stranke so pri komentiranju Jašoviča bile nekoliko zadržane, a mu nihče izrazito ne nasprotuje - predvsem poudarjajo, da je imenovanje pomembno zaradi končanja postopka izbire prvega človeka osrednje slovenske finančne institucije.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela