Dobrodelnim organizacijam prihodek raste, 
poslovanje ostaja nepregledno

Dobrodelnim organizacijam se je prihodek v zadnjih letih povečal bolj kot vsem drugim organizacijam nevladnega sektorja. Največ prihodka dobijo iz javnega proračuna in zasebnih donacij, vendar je sledljivost teh sredstev vse prej kot pregledna.

Objavljeno
13. marec 2011 18.14
Maja Cerar, Posel&Denar
Maja Cerar, Posel&Denar
Po navedbah poročila Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij z ministrstva za javno upravo ima večina nevladnega sektorja, med drugim tudi humanitarne organizacije, pravno obliko društev. Ta so imela v letu 2009 530.410 evrov prihodka, kar je približno 1,39 odstotka BDP. Dobrodelne organizacije so v letu 2008 obsegale 1,9 odstotka društev, imele pa so 117.704 evre prihodkov, kar je v grobem 25 odstotkov prihodkov vseh društev. Njihov glavni vir financiranja so javna sredstva (36,7 odstotka), sledijo donacije (32 odstotkov), tržni prihodki (23 odstotkov) in drugi viri (sedem odstotkov). Javni viri v tem primeru pomenijo subvencije države in občin ter skladov in loterij, donacije prihajajo od podjetij in posameznikov, medtem ko so največji delež tržnih prihodkov članarine.

Omenjeno poročilo navaja, da se je v obdobju med 2004 in 2008 povprečni prihodek med vsemi društvi najbolj povečal prav dobrodelnim organizacijam, in sicer kar za 52 odstotkov, medtem ko so imela preostala društva v povprečju pet odstotkov več prihodkov.

Število zaposlenih 
povečali za 41 odstotkov

Tako kot za vsa druga društva tudi dobrodelne organizacije največji delež odhodkov namenijo za stroške storitev, predvsem računovodskih. Kar se tiče odhodkov, so se jim zvišali tudi stroški dela, saj so v obdobju med 2004 in 2008 humanitarne organizacije povečale število zaposlenih za 41 odstotkov, medtem ko so jih društva v povprečju le za 20 odstotkov. »Tolikšno povečanje števila zaposlenih kaže, da si te organizacije to lahko privoščijo, in kaže na njihov privilegiran položaj na trgu. Kot bistveni problem bi poudarila tudi to, da nimajo transparentne delitve dohodkov in da je vprašljivo, koliko prihodkov dejansko pride do prejemnikov,« pojasnjuje avtorica omenjenega poročila Andreja Černak Meglič.

Kamen spotike je predvsem Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), ki ji že leta očitajo sporno dodeljevanje sredstev. »FIHO vsako leto objavi razpis, na katerega se prijavijo tudi humanitarne organizacije, v naši raziskavi pa smo že pred desetimi leti ugotovili, da med člani organov, ki dodeljujejo sredstva, sedijo tudi prejemniki sredstev. Glede na to, da gre za javni denar, bi moral biti nadzor nad temi postopki strožji in bolj pregleden, opozarja Zinka Kolarič, ki na FDV predava upravljanje zasebnih neprofitnih in prostovoljnih organizacij. Pri tem je treba opozoriti, da se iz sredstev FIHO v največjem deležu financirajo invalidske organizacije, humanitarne imajo dostop do teh sredstev šele od leta 2003, ko je bil sprejet zakon o humanitarnih organizacijah. Večina se jih namreč financira iz razpisov pristojnih ministrstev.

Sredstva iz razpisov 
kot leglo korupcije

Tudi predsednica društva Integriteta Simona Habič, ki se že leta ukvarja s povečanjem transparentnosti v nevladnem sektorju, meni, da je največ možnosti za korupcijo pri pridobivanju finančnih sredstev na javnih razpisih ter pri zaposlovanju v nevladnem sektorju. »Vzrok za to je predvsem, da so nevladne organizacije avtonomne pri določanju svojih notranjih pravil in ustroja, kar lahko pušča veliko sivih polj pri načinu delovanja. Tudi dejstvo, da se nevladne organizacije financirajo s sredstvi z javnih razpisov, z donacijami in članarinami, dopušča dosti več svobode pri vodenju finančnih tokov,« opozarja in dodaja, da preglednost nad prihodki otežuje tudi ločevanje med pokroviteljstvom in donacijami, ki je edinstveno za slovenski prostor. »Donator nima nikakršne zakonske podlage, ki bi mu omogočila sledljivost posameznega prispevka, poleg tega ne sme ničesar zahtevati v zameno za prispevek, medtem ko pokrovitelj lahko,« pojasnjuje.

Poročilo o porabi posredujejo, vendar 
le na željo darovalca

Ena izmed vodilnih dobrodelnih organizacij, Rdeči Križ Slovenije, 23 odstotkov prihodkov dobi iz pridobitne dejavnosti (tečaji prve pomoči in reševanja). Dotacije iz FIHO znašajo 17 odstotkov, sredstva iz proračunov 18 odstotkov, dotacije pravnih in fizičnih oseb pet, preostali prihodki, zbrani v tednu Rdečega Križa in tednu solidarnosti, pa znašajo 37 odstotkov. Kolikšen delež prihodkov porabijo za lastno delovanje, niso želeli povedati, navedli pa so strukturo odhodkov – največ porabijo za storitve (56 odstotkov), sledijo materialni stroški (16 odstotkov), medtem ko za stroške dela, torej plače odštejejo 22 odstotkov. Plače njihovih zaposlenih so primerljive s tistimi v gospodarstvu. » V RKS je 141 zaposlenih. Predsednik nima plače, saj ni zaposlen in za svoje delo prejema nagrado v višini 500 evrov mesečno. Plača generalnega sekretarja po pogodbi znaša 3616 evrov bruto,« navajajo.

Na Slovenski filantropiji, kjer se ukvarjajo s promocijo prostovoljstva, 98 odstotkov sredstev dobijo na razpisih, od tega 57 na slovenskih in 43 odstotkov na tujih, preostalo so donacije pravnih in fizičnih oseb ter članarine. »49 odstotkov prihodkov porabimo za plače. Tri odstotke znašajo materialni stroški, 43 odstotkov storitve, preostalo pa amortizacija,« pojasnjuje izvršna direktorica Tereza Novak. Na RKS so glede sledljivosti donacij posameznikov povedali, da donator vedno opredeli namen doniranih sredstev, RKS pa v skladu z željo donatorja posreduje poročilo o porabi namensko darovanih sredstev. Donacije vodijo na posebnih stroškovnih mestih.

Največ nepravilnosti v
invalidskih organizacijah

Obe organizaciji imata notranji in zunanji nadzor. Notranjega izvajajo skrbniki pogodb, komisije za programe, nadzorni in glavni odbori, zunanjega pa Durs in računsko sodišče. »Porabo sredstev smo dolžni prikazovati Dursu. Vsako leto smo v skladu z zakonom o društvih dolžni opraviti revidiranje računovodskih izkazov oziroma letnega poročila. Za vsa javna sredstva letno poročamo o porabi namenskih sredstev, ki jih dobimo od FIHO in ministrstva za zdravje in obrambo, poleg tega ima nadzor nad porabo sredstev tudi računsko sodišče,« pojasnjujejo na RKS.

Na računskem sodišču so nam povedali, da so v preteklosti obravnavali največ nepravilnosti v invalidskih organizacijah, kot glavne kršitve ministrstev pri postopkih javnih razpisov pa navajajo nenatančna merila, sofinanciranje projektov, ki na razpisu niso bili izbrani, prekratek rok za predložitev vlog ter nenatančno obrazložitev vsebinskih predlogov. Na Dursu kot najpogostejše prestopke, ki veljajo za vsa društva, navajajo nepravilno obračunavanje DDV, izplačila osebnih prejemkov fizičnim osebam v obliki nagrad, plačevanje simpozijev in posvetov ali druga izplačila, ki niso povezana z dejavnostjo, ter plačila fiktivnih računov. Poleg tega se nepravilnosti dogajajo tudi pri ločevanju prihodkov in odhodkov pridobitne in nepridobitne dejavnosti ter obračunu davkov od podjemnih pogodb.