Tiskane izdaje
Ljubljana – Dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje je bilo za zavarovance deset let naložba, h kateri jih je država spodbujala z dohodninsko olajšavo, od 1. januarja letos pa je tudi vir dodatnega dohodka. To dodatno pokojninsko zavarovanje je 1. januarja 2000 uveljavila reforma pokojninskega zavarovanja: novi zakon je takrat določal, da bodo izplačila dodatnih rent mogoča po desetih letih vključenosti v zavarovanje.
Za prve zavarovance se je torej to obdobje izteklo letos 1. januarja. Zdaj imajo pravico zahtevati enkratno izplačilo vseh sredstev na njihovem računu ali se odločiti za mesečna izplačila v obliki rente. K postopnemu rentnemu izplačilu jih od 1. januarja spodbuja dohodninski zakon z olajšavo, po kateri bo iz obdavčitve izvzeta polovica rente. Druga polovica rente bo seveda štela v letno dohodninsko osnovo in bo tako spremenila prejemnikove davčne obveznosti. Rentni priboljšek iz dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja bodo dobivali upokojenci, kajti kakor pojasnjuje tudi Darja Pečjak Miler iz Pokojninske družbe A, po veljavnih predpisih mesečne rente ne more prejemati kdor koli: »Po veljavni zakonodaji mora zavarovanec, ki hoče uveljaviti pravico do dodatne starostne pokojnine v obliki rente, izpolnjevati tri merila: star mora biti 58 let; je že upokojen po obveznem zavarovanju in je torej že uveljavil pravico do pokojnine po predpisih; v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je moral biti vključen 10 let.«
Morebitna temna plat rente
Po veljavnih merilih imajo pravico do izplačila v obliki mesečne rente torej upokojenci. Zanje veljajo pri letni odmeri dohodnine posebna načela. Iz letne odmere dohodnine so namreč izvzeti upokojenci, ki med letom ne plačujejo akontacije dohodnine, če hkrati tudi ne uveljavljajo olajšave za vzdrževane družinske člane, in imajo ob takšni pokojnini še največ 80 evrov dohodkov, ki štejejo po zakonu o dohodnini v letno davčno osnovo. Zavezanci, ki bodo v letu 2011 torej že uživali pokojnino in hkrati prejemali pokojninsko rento, bodo pri odmeri dohodnine za leto 2011 dobili informativni izračun dohodnine, saj zaradi rente ne bodo izpolnjevali meril, po katerih so upokojenci iz letne odmere izvzeti.
»Lahko se bo zgodilo, da bodo nekateri morali dohodnino doplačati, a o tem pač ni mogoče govoriti na splošno, ampak je dohodnino mogoče ugotavljati le od primera do primera,« razmišlja davčna svetovalka in predsednica Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Simona Štravs.
Pri upokojencih, ki bodo zaradi pokojninske rente postali zavezanci za letno odmero dohodnine, bo v davčno osnovo štela tudi pokojnina, a jim bo ob drugih olajšavah pripadala tudi posebna pokojninska olajšava, ki znaša 13,5 odstotka odmerjene pokojnine in se ne odšteva od davčne osnove, ampak od že odmerjene dohodnine. Ta posebna pokojninska olajšava pri pokojninskih rentah ne bo veljala, ker te izvirajo iz dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, pojasnjujejo v generalnem davčnem uradu: »V zvezi z uveljavljanjem tako imenovane pokojninske olajšave zakon o dohodnini določa, da se rezidentu prejemniku pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5 odstotka odmerjene pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker se pokojninska renta ne izplačuje iz obveznega pokojninskega zavarovanja, ampak iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, uveljavljanje omenjene olajšave ob izplačilu pokojninske rente ni mogoče.«
Pa še akontacija dohodnine
Izplačevalci rent bodo morali ob vsakem izplačilu obračunati in v državno blagajno nakazati 25 odstotkov, četrtino akontacije dohodnine, ki jo bo davčna uprava upoštevala ob letni odmeri davka. Zavezanec z nizkimi dohodki bo lahko zahteval, naj mu izplačevalec med letom obračuna nižjo akontacijo dohodnine, a manj od 16 odstotkov ne bo mogoče. Izplačevalci rent pri mesečnih izplačilih ne bodo mogli upoštevati olajšav – na primer splošne in olajšave za vzdrževane družinske člane –, ker sme med letom olajšave upoštevati le tako imenovani glavni izplačevalec, pri katerem zavezanec doseže pretežni del letnih dohodkov. »V praksi bo pokojninska renta praviloma nižja od pokojnine iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja. Tako bo izplačevalec pokojninske rente drugi delodajalec, ki ob izplačilu dohodka obračuna in plača akontacijo dohodnine brez upoštevanja olajšav,« pojasnjujejo na Generalnem davčnem uradu.
Stari pokojninski zakon še vedno v veljavi
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opozarja, da zaradi referendumske pobude o pokojninski reformi še vedno velja stari pokojninski zakon, poroča Slovenska tiskovna agencija. V skladu z njim je pri ženskah polna starost v prehodnem obdobju izenačena z minimalno starostjo za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Polna starost za moške je 63 let. Po pojasnilih zavoda se ženske v letu 2011, ko zanje še velja prehodno obdobje, lahko upokojijo, če so stare 57 let ter imajo 37 let in šest mesecev pokojninske dobe. Pri moških je polna starost 63 let. Tistemu, ki bo uveljavljal pravico do starostne pokojnine pred dopolnitvijo polne starosti in nima 40 let delovne dobe, se bo pokojnina znižala za vsak mesec manjkajoče starosti do polne starosti za 0,3 odstotka (v primeru upokojitv med 58. in 59. letom), za 0,25 odstotka (med 59. in 60. letom), za 0,20 odstotka (med 60. in 61. letom), za 0,15 odstotka (med 61. in 62. letom) in za 0,10 odstotka (med 62. in 63. letom). Največje možno zmanjšanje starostne pokojnine je lahko v tem primeru 18 odstotkov in je trajno.
