Dokapitalizacija NLB marca?

Ljubljana – V prvi polovici tega meseca se bodo sestali nadzorniki NLB, na seji pa naj bi odločali tudi o nujni dokapitalizaciji naše največje banke. Na finančnem ministrstvu ne razkrivajo podrobnosti o zadnjih pogajanjih z belgijsko banko KBC in morebitnimi strateškimi vlagatelji za sodelovanje v 250 milijonov evrov vredni dokapitalizaciji. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je že poudaril pričakovanje centralne banke, da bo NLB dokapitalizirana do konca marca. Vladi namreč ni več ostalo veliko časa, saj bi stresni testi, ki so pred vrati, lahko pokazali šibko kapitalsko ustreznost NLB. To pa bi lahko poslabšalo boniteto banke in države. Spomnimo, da sta EU in Evropska agencija za bančni nadzor stresne teste opravila že maja lani. Ti so pokazali nizko kapitalsko ustreznost NLB. »Švicarski nadzorni organ je za svoji največji banki zahteval kar 15-odstotno kapitalsko ustreznost, NLB pa je imela 6,2-odstotno,« je ponazoril Kranjec.

Ta mesec bo po napovedih izveden nov stresni test, v katerega bo poleg NLB vključena še NKBM. Predpostavke za ta stres bodo precej strožje kot za lanskega, je napovedal guverner. »Zelo slabo bi bilo, če bi se pokazalo, da sta ti banki nizko kapitalizirani. Tudi za boniteto slovenske države. Brez dokapitalizacije se lahko zgodi, da bodo sredstva na mednarodnih trgih za nas precej dražja kot za banke z dobro kapitalizacijo,« je opozoril Kranjec. Po njegovih napovedih bo centralna banka morala stopnjevati svoje ukrepe do NLB, če ta ne bo dokapitalizirana. Za zdaj so izdali odredbo.

Uradni podatki o poslovanju NLB za lani sicer še niso znani, neuradno pa je izguba Skupine NLB menda precej presegla sto milijonov evrov. Izgubo je lani sicer ustvaril celoten slovenski bančni sistem. Kot kažejo podatki Banke Slovenije, so vse banke v Sloveniji skupaj ustvarile 48,4 milijona evrov izgube, leto prej pa so ustvarile 161 milijonov evrov dobička. Glavni razlog za izgubo so bili visoki stroški oslabitev in rezervacij, ki so lani znašali 757 milijonov evrov in so za dobro polovico presegli predlanske. Bilančna vsota bank se je lani zmanjšala za 1,3 milijarde evrov na 50,3 milijarde evrov.

Zaradi zelo povečanih oslabitev in odplačil posojil se je lani nadaljeval kreditni krč za podjetja, saj so nefinančne družbe lani prejele za skupaj 19,64 milijarde evrov posojil, leto prej pa za 20,16 milijarde evrov. Povečuje se delež dolgoročnih posojil. Po drugi strani so se povečala posojila gospodinjstev, saj je kreditiranje gospodinjstev decembra z vrednostjo 88 milijonov evrov precej presegalo lansko mesečno povprečje. Posojila gospodinjstvom so se tako lani glede na leto prej povečala s 7,9 milijarde evrov na 8,7 milijarde evrov, posojila državi pa s 735 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov.

ECB ni spremenil obrestne mere

Svet Evropske centralne banke (ECB) v skladu s pričakovanji kljub višji inflaciji ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra. Ta je že skoraj dve leti na zgodovinsko najnižji ravni enega odstotka. Predvsem zaradi cen hrane in energije je inflacija januarja na letni ravni v državah z evrom dosegla 2,4 odstotka in se tako še bolj oddaljila od srednjeročnega cilja ECB, ki je nekoliko pod dvema odstotkoma.