Tiskane izdaje
Ljubljana bo konec leta po napovedanem jesenskem rebalansu dolg povečala na 163 milijonov evrov. Lani si je izposodila 60 milijonov evrov, letos si jih bo 61. Skupaj bo to že 91-odstotni izkoristek posojilnih možnosti. Kot opozarja računsko sodišče, Ljubljana dolg povečuje najhitreje med vsemi občinami. Na začetku županovanja Zorana Jankovića je dolgovala 39 milijonov evrov, pa še to bolj ali manj zaradi precej ljudstvu domnevno všečnega, a stroškovno potratnega zadnjega leta županovanja Danice Simšič, ko so, med drugim, vse zelenice v mestu šestkrat pokosili.
Ni dvoma, da bi bila slika ljubljanskih financ precej bolj rožnata, če prejšnja vlada ne bi neposredno pred lokalnimi volitvami spremenila zakona o financiranju občin. Ljubljana je zato že dve leti zapored ob 57 milijonov evrov. A po vsem tem času še ne kaže, da bo ta denar dobila vrnjen; prej nasprotno. Pogovarjajo se o skupnem financiranju pomembnih projektov in o neprofitnih stanovanjih.
Pri prvem je vprašanje, ali Jankovićevi projekti lahko postanejo tudi državni. Janković od svojih projektov ne odstopa. Kot pravi, so jih Ljubljančani potrdili na volitvah, zato jih je treba končati. Vse tiste, ki mu zaradi gospodarske krize svetujejo redefiniranje projektov, napoti na prihodnje volitve. Naj njihov župan potem spreminja projekte in varčuje. Nekoliko nenavadno pri tem je, da se vsi drugi večji zasebni projekti zapletajo. Gradnja bolj ali manj stoji, zasebniki pa se ponavadi obnašajo bolj gospodarno od javnega sektorja. Pri drugem morebitnem vračilu države pa ni povsem jasno, kolikšna je korist za Ljubljano, če ima v lasti dodatna neprofitna stanovanja, oziroma ali ni učinek enak, če ta stanovanja ostanejo v lasti republiškega stanovanjskega sklada.
Janković vztrajno ponavlja, da so številne gradnje zdaj potrebne, saj se »nikoli ni dalo graditi ceneje« in ker je »treba ogrevati gospodarstvo«. Zna še dodati, da je v Ljubljani že lahko biti župan, ker bo »kmalu lahko hodil samo še na odprtja in fotografiranja«. To volivce zlahka prepriča. Sploh ni pomembno, ali dela tudi zase in več, kot si lahko privošči, glavno je, da se veliko dogaja, da se Ljubljana končno spreminja. Idilo malce zmoti vprašanje, kako številne projekte, posebej načrtovane za zadnje leto mandata in nove volitve, financirati prihodnje leto.
Čaka ureditev Cukrarne, mostu poleg nje, gradnja garaže pod tržnico, Mesarski most, dokončanje stadiona in športne dvorane ... Občina ne bo imela več veliko prostora za novo zadolževanje, odplačevanje posojil pa bo proračun še precej oklestilo. Če večji zasebni projekti stojijo, investitorji pa se ne odločajo za nakup mestnih zemljišč, niti tako zaželenih donacij ne bo več.
In kaj, če Grep do konca leta ne bo dobil posojila konzorcija bank za dokončanje stadiona in športne dvorane v Stožicah? Če mu Ljubljana ne bo dala dovolj velikega jamstva, da bo posojilo 200 milijonov evrov tako ali drugače vrnjeno? Morda pa lahko tu pomaga država. Njen predsednik Danilo Türk je že povedal, da je športni center Stožice pokazatelj razvoja vse države.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela
