Tiskane izdaje
V zadnjem času sta najmanj dva dogodka sprožila vprašanje, ali se svetovnim borzam (in s tem seveda tudi ljubljanski) obetajo boljši časi. Sredi oktobra je vodilni ameriški borzni indeks Dow Jones prebil mejo 10.000 točk, kar je bilo v preteklosti običajno znamenje optimizma vlagateljev v delniške trge. In drugič, po nekaterih napovedih naj bi ZDA kot gonilna sila svetovne potrošnje počasi vendarle izšle iz najhujše recesije. Potem ko je zlom nepremičninskega trga in hipotekarnih posojil potisnil ZDA v najglobljo recesijo po veliki depresiji leta 1930, je imelo ameriško gospodarstvo po več kot enoletnem nazadovanju v tretjem četrtletju letos nekajodstotno rast.
Po drugi strani kar nekaj analitikov svari, da najhujšega še ni konec. Uveljavljeni ekonomist Nouriel Roubini je denimo že avgusta napovedal, da v največjih gospodarstvih (ZDA, Evropa, Japonska) obstaja možnost recesije v obliki črke W; kar poenostavljeno pomeni, da bo rasti na finančnih trgih sledil še en globok padec.
Kakšni časi se torej obetajo Ljubljanski borzi, na kateri že dolgo časa vlada mrtvilo? Se po marčnem zlomu delniških tečajev, ko je indeks SBI 20 zdrsnil na 3.500 točk, razmere izboljšujejo ali pa borzi v Ljubljani grozi črni scenarij v obliki še enega globokega padca tečajev?
Delnice prehitevajo dogodke v gospodarstvu
Po mnenju sogovornikov Dela FT zdaj prav nič ne kaže na to, da so se razmere na kapitalskih trgih po svetu že izboljšale in da si lahko v prihodnje obetamo njihovo stabilizacijo. Poznavalec kapitalskih trgov Simon Mastnak denimo meni, da je bila rast delniških tečajev, tako doma kot po svetu, v letošnjem letu pretirana. Hkrati razmer v gospodarstvu ne gre enačiti z razmerami na kapitalskih trgih.
»Delniški tečaji, ki so v ZDA zrasli za več kot 50 odstotkov, morda kažejo preveč optimizma, zato trenutno stanje na borzi kaže, da lahko pride do korekcije navzdol. V gospodarstvu pa menim, da korekcija ne bo tako huda. Morda bo prišlo do poslabšanja, vendar ne bo tako hudo, kot je bilo v prvi polovici leta. Priča bomo postopnemu izboljšanju.« Ne gre namreč pozabiti na obilne državne pomoči, s katerimi so države reševale potrošnjo in poslovanje podjetij. Te je treba »odšteti« od uradne statistike o rasti BDP, poudarja Mastnak. »Če je država pomagala potrošnikom s takšnimi in drugačnimi subvencijami, to še ni odsev realnega stanja,« poudarja sogovornik.
Tudi prvi mož Ilirike Igor Štemberger meni, da dolgoročnega okrevanja še ni zaznati, še najmanj doma. »Na razvitih finančnih trgih se je v poletnih mesecih nakazala stabilizacija razmer. Morda je bilo optimizma celo preveč, zato se bo prava slika razmer v tujini pokazala ob koncu leta. Na domačem trgu pa je stanje slabše. Razmere še niso stabilne, še vedno se pozna padec v gospodarstvu in v poslovanju podjetij in bojim se, da bo prava slika pri nas znana šele konec maja prihodnje leto,« je poudaril Štemberger.
Peskovnik za privatizacijo
Razmer na domačem trgu tudi ne moremo enačiti z razmerami na svetovnih trgih. Delniški indeks SBI 20 se je od marčnega zloma resda okrepil za približno 30 odstotkov (preden je za slabo desetino ponovno upadel), vendar to ni dvignilo kronično slabe likvidnosti domačega trga, opozarjajo sogovorniki.
Zakaj vlagateljev ni? Ker so potrošniki izgubili zaupanje v vrednostne papirje, odgovarja Mastnak. »Slovenski trg kapitala je bil vedno specifičen, saj na njem tako rekoč ni bilo primarnih izdaj delnic. V tujini podjetja na borzi iščejo svež kapital za financiranje razvoja, kar pa se pri nas ni zgodilo, saj je v preteklosti do resnih premikov tečajev prišlo le na podlagi špekulacij, da bo neko podjetje prevzeto. Bolj ali manj je domača borza peskovnik, v katerem nekaj delnic zamenja lastnika, kar pa za gospodarstvo ni večjega pomena,« brez dlake na jeziku pove Mastnak.
Za povrhu je bila visoka rast domačih borznih indeksov v preteklosti pogojena z zadolževanjem, prav tako ne gre spregledati stanja na trgu dela. »Vse kaže, da bomo imeli ob koncu leta 100.000 brezposelnih. To nakazuje, da večina med nami ne more biti prepričana, da bo imela prihodnje leto še delo, zato ljudje denarja ne namenjajo za vlaganje v delniške papirje.«
Več v prilogi tiskani izdaji Dela FT
