Doma pridelana hrana naj znova osvoji slovenski trg

Ljubljana - V svetovni krizi, ki je neposredno prizadela tudi živilskopredelovalno panogo in je grobo pokazala na strukturne in sistemske probleme, je bistveno, da se država zave problema majhne samopreskrbe. Ta se je pri nas zmanjšala na 40 odstotkov, zato je nujno, da se ta odstotek vsaj podvoji in da v krizi, ki je prizadela vse, slovenski pridelovalci hrane znova osvojijo domači trg. Tudi z odločnejšim nadaljevanjem nacionalne kampanje Kupujem slovensko, je bilo slišati na včerajšnjem posvetu, ki ga je v državnem svetu pripravila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) pri GZS.

V času, ko se živilskopredelovalna industrija (ŽPI) spopada z dejstvom, da se zaradi propada številnih podjetij in splošne gospodarske krize čedalje več Slovencev usmerja v nakupovanje cenejše hrane, ki prihaja od vsepovsod, je še toliko bolj upravičeno nadaljevanje kampanje, ki so jo živilci sami začeli še v času pred krizo, je prepričan predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Slovenski živilci zaposlujejo 17.000 ljudi in prispevajo k skupnemu BDP tri odstotke, v kmetijski in gospodarski politiki pa je zaradi zagotavljanja trajnostnega razvoja nujno celovito spodbujati domačo proizvodnjo in z njo samooskrbo, je dejal Kavčič.

Kakovost, varnost, tradicija in okus

Kot je poudaril Iztok Bricl, predsednik upravnega odbora zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je za vse zelo pomembna uspešna vertikalna povezanost, saj »ni uspešne živilske industrije brez domačega kmetijstva in obratno - ni uspešnega kmetijstva brez uspešne domače živilske industrije«. S spodbujanjem h kupovanju domačega želijo ohranjati delovna mesta v ŽPI, pospeševati prodajo slovenskih živilskih izdelkov, ozavestiti potrošnike o prednostih domačih kakovostnih izdelkov in povečati učinkovitost delovanja celotne agroživilske verige. V kampanjo, s katero sistematično podpirajo generično blagovno znamko, s katero je povedano, »da so izdelki narejeni v Sloveniji, s slovenskim znanjem in upoštevanjem vseh kakovostnih standardov; porabniku pa zagotovljeno, da so to izdelki, ki bodo ustrezali njihovim potrebam, željam in pričakovanjem«, se je vključilo 61 podjetij. Doslej so zanjo porabili že okrog 200.000 evrov, v njej pa poudarjajo štiri osnovne vrednote: kakovost, varnost, tradicija in okus slovenskih živilskih izdelkov.

Več v sredini tiskani izdaji Dela