Dovoljenje za gradnjo Severnega toka

København - Več držav je sicer pred tem izrazilo resne pomisleke glede vpliva projekta na okolje, med drugim Švedska in Finska.

Pri projektu izgradnje plinovoda Severni tok poleg ruskega energetskega giganta Gazproma sodelujeta tudi nemška velikana Basf in Eon, bo potekal pod Baltskim morjem, od ruskega Vyborga do nemškega Greifswalda.

Nekatere države, kot so Poljska, Švedska, Estonija, Litva in Finska, so izrazile zaskrbljenost bodisi glede vpliva projekta na okolje bodisi glede posledic za njihovo energetsko varnost. Še posebej Poljska plinovodu nasprotuje iz političnih in gospodarskih razlogov, saj se Rusija pri transportu plina na zahodne trge tako izogiba Belorusiji, Poljski in baltskim državam, s čimer jih prikrajšuje za tranzitne dohodke in slabi njihovo energetsko varnost.

Danska direkcija za energetiko je danes kljub različnim pomislekom drugih držav prižgala zeleno luč za gradnjo plinovoda po danskih teritorialnih vodah. Dve cevi plinovoda naj bi po morskem dnu pod danskimi vodami potovali 173 kilometrov ob vzhodni in južni obali otoka Bornholm.

Na direkciji so povedali, da so po posvetovanjih z vsemi deležniki ugotovili, da gradnja ni problematična za varnost in okolje. Poleg tega so zatrdili, da odločitev ni bila sprejeta pod pritiskom Rusije in da gre za v celoti administrativno odločitev, ki temelji na izčrpnih okoljskih študijah.

Pozitivno odločitev Danske so že potrdili tudi na sedežu projektnega podjetja Severni tok, ki ima sedež v davčno ugodni Švici in poudarili, da gre za pomemben korak na poti do začetka gradnje plinovoda v letu 2010. v družbi z ostalimi dovoljenji računajo še v tem letu, plin pa naj bi po plinovodu stekel konec 2011. V podjetju so prepričani, da so z novimi tehničnimi rešitvami in s stalnim dialogom z vpletenimi državami na dobri poti do uresničitve projekta.