Tiskane izdaje
Ljubljana – Ugodnejši makroekonomski kazalniki v svetu so lani potisnili ceno nafte proti 90 dolarjem za sod. Protesti v Egiptu, ki so se začeli konec januarja, so ceno nafte brent zvišali do sto dolarjev, spopadi v Libiji pa do skoraj 115 dolarjev za sod.
Zaradi višjih cen nafte nekatere svetovne ustanove že napovedujejo manjšo gospodarsko rast. Visoka cena nafte namreč zavira gospodarsko rast, vendar novega gospodarskega padca zaradi nafte ne bo, ocenjuje Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete. Zaradi jomkipurske vojne med Egiptom in Sirijo ter Izraelom leta 1973 ter iranske revolucije leta 1979 so cene nafte poskočile, čemur sta sledili gospodarski krizi.
»Iranska revolucija se je zgodila v zelo slabih gospodarskih razmerah. Cene nafte so nato dosegle rekordne vrednosti, nastal je tudi velik šok v gospodarstvu. Vendar se je od takrat občutljivost gospodarstva, tudi zaradi tehnološkega razvoja, zelo zmanjšala. Konflikta v Iraku in Afganistanu sta tudi povzročila dvig cen nafte, a posledice za gospodarstvo niso bile tako negativne,« pojasnjuje Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete. Po njegovih besedah visoke cene surovin niso bile nikoli dobre za gospodarstvo, a bo tokrat njihov vpliv veliko manjši kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tajnikar meni, da se bo nafta v prihodnjih mesecih še dražila in zavirala gospodarsko rast, a sta oba z Mastenom prepričana, da nafta ne more povzročiti nove gospodarske krize večjih razsežnosti.
V Sloveniji hitrejša rast stroškov
»Slovenija učinke višje cene nafte multiplicira. Zelo hitra podražitev nafte vpliva na povečanje stroškov v industriji in na korekcijo neto osebnih dohodkov, ker je veliko industrije vezane na ceno nafte. To pa je težava zaradi mednarodne konkurenčnosti,« pravi Tajnikar. Dodaja, da se konkurenčnost slovenskega gospodarstva od leta 2008 zmanjšuje, ker stroški v Sloveniji rastejo hitreje kot v evroobmočju. Po njegovih besedah je na nafto vezana skoraj vsa industrija, tudi najmočnejše panoge, denimo avtomobilska, kemijska, farmacevtska in elektroindustrija.
Predsednik združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije Robert Sever pojasnjuje, da je nafta vedno večji fiksni strošek avtoprevoznikov. »Zato smo zadovoljni, da je vlada, menda na oktober, preložila takso za ogljikov dioksid, ki naj bi naftne derivate še podražila,« pravi Sever. Po njegovih besedah avtoprevozniki poskušajo zaradi dražje nafte podražiti tudi svoje prevoze, a večini to ne uspe. Sicer pa je po mnenju našega sogovornika večja težava od visokih cen nafte plačilna nedisciplina, pa tudi večji pritisk naftnih družb. Te namreč včasih zahtevajo krajše plačilne roke ali pa celo bančne garancije.
Trgi se bojijo novih nemirov
Libija na dan načrpa 1,6 milijona sodov nafte, kar je približno dva odstotka svetovne proizvodnje. Evropa iz Libije uvozi desetino svoje nafte. Cena nafte pa raste, kljub temu da so države, ki so v organizaciji izvoznic nafte (Opec), že napovedale, da bodo povečale proizvodnjo nafte in tako nadomestile proizvodnjo v Libiji. Po Tajnikarjevem mnenju se trgi bojijo nemirov tudi v drugih državah, večjih izvoznicah nafte. Navsezadnje so bili protesti tudi v Iranu in Alžiriji, pomembni dobaviteljici zemeljskega plina.
