Droga Kolinska reprogramirala dolg, Istrabenz Turizem v kratkem

Droga Kolinska je sklenila dogovor s konzorcijem sedmih bank o reprogramiranju 118,6 milijona evrov kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti s pomočjo t.i. sindiciranega posojila.

Objavljeno
20. avgust 2009 22.44
Droga Kolinska
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Koper, Ljubljana - Droga Kolinska je sklenila dogovor s konzorcijem sedmih bank o reprogramiranju 118,6 milijona evrov kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti s pomočjo t.i. sindiciranega posojila. Podjetje naj bi 23,6 milijona evrov kratkoročnih obveznosti vrnila v enem letu po začetku črpanja posojila, preostalih 95 milijonov evrov pa naj bi vrnila v naslednjih petih letih. Zadolženost Droge Kolinske se zaradi tega ni povečala, dogovor pa so sklenili z Banko Koper, SID banko, NLB, NKBM, Hypo Bank, Raiffeisen Bank in UniCredit Bank Slovenija. Tako si je Droga Kolinska po sporočilu iz družbe med prvimi v regiji (in prva v skupini Istrabenz) zagotovila stabilnost financiranja vsaj do konca leta 2010, ko naj bi se razmere na trgu umirile.

Droga Kolinska je imela letos skoraj 200 milijonov evrov obveznosti, a jih je s prodajo nekaterih blagovnih znamk znižala. Pri bankah je dolg nižji in bo del njihovih terjatev konec leta 2010 verjetno še potrebno kako urejati (reprogramirati). V Istrabenzu so odločno zavrnili navedbe, ki so se pojavile v javnosti, da bodo uporabljali dividende iz Droginega poslovanja za poravnavo obveznosti do bank. Avtorji takih špekulacij ne poznajo ali nočejo poznati načrta finančnega prestrukturiranja, v katerem je natančno predviden postopek Istrabenzovih obveznosti (in prodaja Droge v zadnjem letu prisilne poravnave), smo lahko zvedeli neuradno. V Istrabenzu so prepričani, da gre za namerna (špekulativna) posredovanja določenih informacij v javnost zaradi doseganja določenih namenov. Hkrati gre za kazniva dejanja, ker so vsi razpolagalci informacij podpisali obvezo o zaupnosti podatkov.

 

Istrabenz Turizem prodaja premoženje


V kratkem pričakujejo podoben podpis pogodbe o dolgoročnem posojilnem aranžmaju tudi v Istrabenz Turizmu. Podrobnosti nam Marino Antolovič, glavni izvršni direktor družbe, ni smel govoriti. Odločno pa je zavrnil informacije, ki so se v zadnjih dneh pojavile v nekaterih medijih o domnevni ničvrednosti premoženja Istrabenzove turistične divizije. »Takoj sem pripravljen prevzeti to »nič vredno« premoženje, poplačati dolgove in s preostankom dodobra obogateti,« se je pošalil Marino Antolovič. V objavljenih informacijah so se sklicevali na ocene, ki so jih pred sedmimi meseci izdelali svetovalci AT Kearney. »Menimo, da je bilo to sporno vrednotenje namenoma objavljeno v času, ko poteka poziv za javno zbiranje pisnih ponudb za nakup delnic družbe Grand Hotel Adriatic v Opatiji, ki je v stoodstotni lasti Istrabenz Turizma. Očitno želi kdo s takimi objavami zbijati ceno opatijskega hotela,« je povedal Marino Antolovič. AT Kearney navaja vrsto netočnih podatkov, svetuje prodajo Istrabenz Turizma šele leta 2012, ko naj bi Istrabenz zanjo iztržil največ 40 milijonov evrov.

 

»Istrabenz Turizem d.d. ima več različnih vrednotenj pooblaščenih cenilcev vrednosti podjetij in nepremičnin, ki dokazujejo bistveno višje vrednosti. S takimi višjimi vrednotenji drugih pooblaščenih cenilcev so soglašale tudi banke upnice, ki so potrdile reprogramiranje poplačila dolgov,« je pojasnil Marino Antolovič in zanikal ocene o slabem poslovanju te portoroške turistične družbe. Pri tem se je skliceval na neodvisno raziskavo o poslovanju hotelskih podjetij, ki so jo opravili na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom dr. Ljubice Kneževič Cvelbar in v sodelovanju z akademskim inštitutom iz Avstralije. Raziskava je pokazala, da so portoroški hoteli Life Class najuspešnejši med slovenskimi hoteli. Lani so denimo ustvarili 47 milijonov evrov prihodkov in od tega imeli nekaj čez osem milijonov evrov EBITDA (bruto dobiček z amortizacijo). »Neto vrednost premoženja Istrabenzove turistične divizije znaša med 80 in sto milijoni evrov,« je zatrdil Marino Antolovič. Pri tem je izhajal iz ocene, da znaša vrednost celotnega premoženja skupine med 150 in 180 milijoni evrov, zadolženost skupine pa nekaj čez 80 milijonov evrov. Natančnih podatkov nam Marino Antolovič ni želel dajati, ker je v dogovoru z bankami zavezan k molčečnosti. Če bi prodali dve od treh družb, ki so predvidene za dezinvestiranje, Istrabenz Turizem ne bi več imel težav s financiranjem. Prvo olajšanje bo prodaja Grand Hotel Adriatica (zanj želijo dobiti 31 milijonov evrov oziroma 23 milijonov in prevzem kreditnih obveznosti). Naslednji dve naložbi, ki ju po neuradnih podatkih prodaja Istrabenz Turizem, sta Kempinski Palace in dve postojnski družbi (Turizem Kras in Hotel Jama). Katere bodo prej prodali, je težko povedati in tudi stvar strateških odločitev. Za Kempinski Palace Antolovič trdi, da naložba ni bila višja od 87 milijonov evrov, skoraj cela naložba pa je bila opravljena s krediti. Del kreditov za prenovo Palacea so že odplačali, kar so zagotovili iz različnih finančnih virov. Če bi prodali Kempinski Palace, bi velik preostali del družbe še naprej uspešno posloval in ohranil dovolj premoženja. Toda očitno želi kdo s posredovanjem netočnih podatkov zbijati cene turističnemu premoženju, ki je od vsega v Istrabenzu, najbolj vabljivo. Portorož je doslej obiskalo že nekaj resnih interesentov, tudi za Kempinski Palace.