Drugo zaporedno zvišanje obrestne mere

Sydney - Avstralska centralna banka je obrestno mero zvišala za 0,25 odstotne točke na 3,5 odstotka, potem ko jo je minuli mesec prav tako zvišala za četrt odstotne točke. Pred tem je bila s tremi odstotki na najnižji ravni v pol stoletja, centralna banka pa jo je na to raven od septembra lani znižala za 4,25 odstotne točke.

"Glede na to, da je nevarnost resnega krčenja gospodarske dejavnosti sedaj minila, je mnenje sveta banke, da je pametno zmanjšati obseg monetarnih spodbud gospodarstvu, za katerega smo se odločili, ko so bili obeti veliko slabši," so v spremni izjavi poudarili v avstralski centralni banki.

"Svetovno gospodarstvo se je vrnilo k rasti," je v izjavi za javnost zapisal guverner centralne banke Glenn Stevens, ki je obenem poudaril, da se razmere v največjih avstralskih trgovinskih partnericah izboljšujejo. "Rast na Kitajskem je bila zelo močna, kar ima pomemben učinek na druga gospodarstva v regiji in na trge surovin. Rast v skupini naših trgovinskih partneric bo prihodnje leto blizu trenda," je dodal.

Še posebej cene surovin so za Avstralijo, ki je zelo bogata z naravnimi viri in jih izvaža v cvetoča azijska gospodarstva, ključen podatek. Prav zaradi izboljšanih razmer v hitro rastočih azijskih gospodarstvih je avstralska vlada minuli teden tudi izboljšala gospodarske obete za letos. Avstralsko gospodarstvo naj bi tako letos zraslo po 1,5-odstotni stopnji, medtem ko so v Canberri prej napovedovali 0,5-odstotno krčenje. Inflacija naj bi bila blizu srednjeročnega cilja, ki je med dvema in tremi odstotki, brezposelnost pa naj bi se ustavila pri 6,75 odstotka.

Avstralija se je kot edino izmed velikih gospodarstev v luči svetovne finančne in gospodarske krize izognilo recesiji, v drugem četrtletju pa je beležila 0,6-odstotno rast. K temu so med drugim pripomogle javnofinančne spodbude in pa močno povpraševanje po avstralskih rudnih bogastvih iz Kitajske in drugih azijskih gospodarstev.

Odločitvi avstralske centralne banke o zvišanju obrestnih mer je nedavno sledila norveška centralna banka, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da so razmere na Norveškem zaradi naftnega bogastva in previdnega javnofinančnega upravljanja drugačne kot drugod po svetu. Podobnih odločitev osrednjih svetovnih centralnih bank, kot sta Evropska centralna banka in ameriška Federal Reserve, v doglednem času ni pričakovati.