Državna jamstva za posameznike

Ljubljana - Ni se zgodilo septembra, kot je sredi poletja napovedal finančni minister Franc Križanič, se bo pa, kot kaže, novembra: banke bodo začele dodeljevati posojila, za katera deloma ali v celoti jamči država, tudi fizičnim osebam, namreč skupinam prebivalstva, ki jim je dostop do bančnih posojil otežen. SID banka je 2. oktobra izvedla dve dražbi, na katerih je osmim bankam razdelila za skupaj 38,4 milijona evrov državnih jamstev za kredite fizičnim osebam. Formalni rok za sklenitev pogodb poteče danes, večina bank pa je pogodbe že podpisala, tako da bodo krediti ponekod na voljo pred koncem meseca.

Skupaj je država za tovrstna jamstva do konca leta 2010 namenila 350 milijonov evrov. Velika večina jamstvene kvote, 300 milijonov evrov, bo namenjena za tri kategorije kreditov: zaposlenim za določen čas, za tiste, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, in za mlade družine. Pri teh kreditih bo država prevzela 50 odstotkov tveganja. Preostalih 50 milijonov evrov je namenila za posojila brezposelnim, ki so zaposlitev izgubili po 1. oktobru 2008 iz poslovnih razlogov. Pri teh država jamči za kredite v celoti.

 

Na prvih dveh dražbah so ponudili 50 milijonov evrov jamstev za prve tri kategorije kreditov in deset milijonov za posojila za brezposelne. Na povabilo SID banke se je odzvalo vsega skupaj osem bank. Sedem jih je pridobilo za 30,8 milijona evrov jamstev za kredite s polovičnim državnim jamstvom, prav tako sedem bank pa je bilo uspešnih pri pridobitvi jamstev za kredite brezposelnim (skupaj za 7,6 milijona evrov garancij). Daleč največ jamstvene kvote je pridobila NLB, namreč skoraj 20 milijonov evrov oziroma več kot polovico. Sledi NKBM, v trženju kreditov iz prvih treh kategorij pa je svojo priložnost zaznala tudi širši javnosti manj znana bančna podružnica BKS Bank AG. Iz razdeljene vsote bodo banke lahko odobrile skupaj za malo manj kot 70 milijonov evrov posojil. Pri prvi dražbi je država postavila pogoj, da skupna efektivna obrestna mera (EOM) ne sme biti višja od osem odstotkov, pri drugi dražbi pa je bila zgornja meja EOM devet odstotkov.

 

Kreditojemalce bo zanimal podatek o tem, kakšni bodo kreditni pogoji, predvsem obrestna mera. Na ministrstvo za finance smo povprašali, kako so določili ti dve mejni vrednosti glede na tržne obrestne mere za primerljive kredite. Iz tamkajšnje službe za stike z javnostmi so nam pojasnili, da sta bili pri avkcijah določeni le izhodiščni (najvišji) efektivni obrestni meri, po katerih lahko odobravajo posojila, banke pa so licitirale tudi bistveno nižje obrestne mere. Banke, ki so pridobile jamstveno kvoto, so tako pri obrestni meri omejene le navzgor, navzdol pa je odprt prostor za konkurenco med njihovimi ponudbami. Kreditojemalci bodo bančne ponudbe med seboj primerjali in izbirali ugodnejše, kar pomeni, da bodo dejanski krediti lahko cenejši od licitiranih EOM.

 

Več v petkovi tiskani izdaji Dela