Dvomi o posegu v zakon o DDV

Ljubljana – Tudi spremembe zakona o davku na dodano vrednost so že v vladnem postopku, pravi Urška Štorman iz službe za obveščanje javnosti na ministrstvu za finance. Na Župančičevi ulici 3 so prepričani, da predvideno pogojevanje odbitnega davka s plačanimi računi tudi za Evropsko unijo ne bo sporno. Davčni svetovalec Boštjan Petauer pa je prepričan, da evropski pravni red česa takšnega ne dopušča. V Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije se bodo do njegovih pomislekov opredelili do konca tedna, pravi njen generalni sekretar Darko Končan. Ministrstvo za finance predlaga vladi, naj boljšo plačilno disciplino doseže tudi s pravico do odbitnega davka, ki jo zavezancem kot del sistemske ureditve zagotavlja zakon o davku na dodano vrednost: podjetje kupec ima pravico zahtevati vračilo davka, ki je na računu dobavitelja, čeprav temu blaga ali storitve ni plačalo. Ministrstvo namerava zdaj z dopolnitvami zakona dolžniku odvzeti pravico, da davek na dodano vrednost z neplačanih računov obračuna kot svoj vstopni davek, ga vključi v znesek za vračilo davka in tako zmanjša svojo obveznost.

To bo morda res pomagalo upnikom, a mimo evropskih pravnih norm pač ne bo mogoče, meni Boštjan Petauer, ki se je kot davčni svetovalec od uvedbe davka na dodano vrednost poglabljal v evropske predpise s tega področja. O nameri ministrstva za finance pravi: »Kljub dobremu namenu, saj namerava vlada z njim izboljšati plačilno disciplino, je osnutek zakona o dopolnitvi zakona o davku na dodano vrednost nestrokoven in izrazito političen, morda celo z elementi populizma. Predlog sprememb torej ni usklajen z evropskim pravnim redom. Za predlagane spremembe bi morala naša država zaprositi odbor za davek na dodano vrednost pri evropski komisiji za derogacijo (odstop od evropskega pravila, op. ur.), vendar močno dvomim, da bi jo dobili.«

Boštjan Petauer, ki med kolegi davčnimi svetovalci nesporno velja za velikega poznavalca evropskih predpisov o davku na dodano vrednost, meni, da je vprašanje o sprejemljivosti dodatnega pogojevanja pri pravici do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost za zavezance tako pomembno, da se mora do njega opredeliti tudi njegovo stanovsko združenje. »Na zbornici davčnih svetovalcev smo se o pomislekih našega kolega že pogovarjali. Med nami se je razvnela burna razprava in večina se je doslej pridružila mnenju kolega Petauerja, ker med drugim menijo, da lahko predlog ministrstva pripelje na primer do kršitve načela nevtralnosti. Sam verjamem, da je dodatno pogojevanje pravice do odbitka s plačilom računa za kratek čas v obdobju krize za Evropo sprejemljivo,« pravi Darko Končan.

Na ministrstvu za finance o pogojevanju pravice do odbitnega davka za zdaj nimajo pomislekov, ampak ugotavljajo: »Na področju davka na dodano vrednost (DDV) takšnega ukrepa še ni sprejela nobena država članica Evropske unije, zato primerjalne ureditve ni mogoče podati. Sistem DDV je sicer urejen na ravni Evropske unije, konkretna določba, ki je vključena v predlog, pa ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije.« Boštjan Petauer, ki se sklicuje na evropsko smernico 112/2009/EC, ne dvomi: »Neplačevanje računov dobaviteljem, v katerih je obračunan DDV, ni med razlogi za omejitev pravice do odbitka.«