Tiskane izdaje
SKB, sicer prva banka pri nas, ki je strankam ponudila elektronsko bančništvo, je uporabnikom SKB NET v preteklem letu omogočila izvajanje plačil v območju SEPA. Kmalu bodo ponudili dodatne izboljšave pri uporabniškem vmesniku (sklepanje depozitov, oddaja zahtevka za posojilo, preprostejši pregled računov in podobno) ter dodali nove storitve. SKB NET uporablja približno 40 odstotkov fizičnih oseb.
Gorenjska banka je komitentom v svoji spletni banki Link ponudila možnost vpogleda v stanje in promet varčevalnih računov, prenose sredstev med osebnim in varčevalnim računom in nasprotno. Komitenti bodo kmalu imeli še možnost pregledovanja prometa s plačilnimi karticami. Link uporablja nekaj manj kot desetina imetnikov osebnih računov.
Nova KBM je v spletni banki Bank@Net razširila že obstoječo ponudbo z razširitvijo ročnosti varčevalnih računov od sedem do 365 dni (prej 31 dni), izvajati je mogoče plačila v tujino, pridobiti dokumentacijo za najem posojila, pregledovati stanje pri rentnem varčevanju, stanovanjski varčevalni shemi, SVR, stanje posojil in zadržanih sredstev na debetnih karticah, uporabniki lahko po spletu tudi kupujejo in prodajajo tuje valute. E-storitve uporablja petnajst odstotkov komitentov.
Deželna banka Slovenije je v spletnem bančništvu DBS NET kot zadnjo predstavljeno storitev ponudila elektronske izpiske, ki z uporabo sodobne tehnologije nadomeščajo izpiske po klasični pošti.
V Raiffeisen Banki bodo do konca leta uporabnikom RaiffeisenNET omogočili sklenitev depozita, pregled porabe po plačilnih karticah in SMS-storitev, ki bo omogočala preverjanje stanja in prilivov na osebni račun. Njihovo spletno banko uporablja približno 17 odstotkov strank, njihova povprečna starost pa je približno 38 let.
V UniCredit Banki želijo strankam v spletni banki Online B@nka ponuditi vse storitve, ki jih imajo na voljo v poslovni enoti. V zadnjem letu so največ poudarka namenili povečanemu obsegu informacij o transakcijah in stanju na plačilnih karticah in o direktnih bremenitvah. Zdaj spletno poslovalnico prenavljajo, nova pa bo predvidoma zaživela v začetku prihodnjega leta in bo ponudila širši nabor storitev. Spletno bančništvo uporablja 34 odstotkov imetnikov transakcijskih računov.
Pri Hypo Alpe-Adria Bank so v spletni banki HYPOnet že obstoječim storitvam dodali vpogled v stanje in v vrednost naložb v vrednostnih papirjih in skladih. HYPOnet uporablja približno 45 odstotkov njihovih komitentov, predvsem mlajših od 50 let.
V Probankini spletni banki Prosplet so tik pred uvedbo novosti na področju investicijskega bančništva, kjer bodo ponudili možnost spletnih naročil. V začetku leta 2009 bodo uvedli vse, kar je potrebno za SEPA in SIMP poslovanje, postopoma pa uvajajo tudi digitalne certifikate.
V Sparkasse po novem strankam omogočajo sklepanje depozitov do enega leta po Net.Stiku z visokimi obrestnimi merami. Delež strank, ki uporablja e-bančništvo, dosega skoraj polovico vseh komitentov.
V Poštni banki Slovenije so uporabnikom spletne banke PBS.net letos omogočili vpogled v stanje in promet po vseh valutah na osebnem računu, naročilo hitrega kredita in naročilo različnih plačilnih kartic, v prihodnjih mesecih pa bodo ponudbo dopolnili še z vpogledom v avtoriziran promet in stanje na računu ter z možnostjo plačevanja plačilnih nalogov s podatki o prejemniku sredstev, ki jih bo lahko uporabnik priklical na podlagi številke transakcijskega računa prejemnika. Tudi pri prijavi v spletno banko napovedujejo dopolnitev, ki bo omogočila prijavo s pomočjo čitalnikov pametnih kartic (OTP-čitalniki). Spletno bančništvo uporablja skoraj desetina komitentov.
Cilj NLB je, da spletna banka NLB Klik postane transakcijsko-informativen finančni portal, na katerem bodo uporabniki opravljali večino storitev. Zadnja novost na področju e-bančništva je NLB E-račun. Njihovo spletno banko uporablja vsak peti imetnik osebnega računa.
V Banki Celje, kjer od leta 2000 uporabljajo Klik NLB, so v preteklem letu spletno bančništvo nadgradili z e-izpiski, prenosom sredstev (poleg brezplačnega prenosa sredstev v domači valuti med transakcijskimi računi lahko uporabniki brezplačno prenašajo sredstva tudi v drugih valutah) in menjavo sredstev.
V Abankini spletni banki Abanet so v letošnjem letu ponudili elektronsko sklepanje pogodb za izredni limit in za kratkoročne depozite, angleško različico spletne banke in varnostne elemente. Abanet uporablja približno 20 odstotkov komitentov, kar je po njihovem mnenju tudi odstotek, ki kaže realno sliko uporabe spletnega bančništva v Sloveniji. Prav zdaj testirajo tudi tako imenovani e-račun, ki bo strankam omogočil prejemanje položnic v spletno banko namesto po klasični pošti.
V banki Volksbank imajo uporabniki spletne banke VB Online poleg standardnih storitev tudi možnost brezplačnega obveščanja o stanju z SMS-sporočili, lahko pa ga brezplačno preverijo tudi na katerem koli bančnem avtomatu v državah članicah EMU. Oktobra so ponudbo razširili z elektronskim varčevalnim računom Volksbank e-obresti. Delež komitentov, ki uporabljajo spletno bančništvo VB Online, je približno 40-odstoten.
Elektronsko bančništvo v Hranilnici Lon, E-LON, omogoča med drugim izpisovanje elektronskih izpisov, oddajo elektronske prošnje za izredni limit in prošnjo za podaljšanje limita na osebnem računu, sklenitev vseh vrst depozitov in elektronsko komuniciranje s Hranilnico Lon.
Iz Delavske hranilnice so sporočili, da bodo novembra komitentom v spletni banki Dh-Plus poleg že obstoječih e-storitev: plačevanje posebnih položnic in nalogov, sklepanje depozitov, oddaja prošnje za limit in druge, omogočili vpogled v promet in porabo s plačilno kartico MasterCard. Dh-Plus uporablja približno desetina komitentov, za spletno banko pa zaprosi čedalje več starejših strank, tudi upokojencev.
Iz Hranilnice in posojilnice Vipava so sporočili, da nameravajo spletno bančništvo za fizične osebe uvesti prihodnje leto.
Iz Delove priloge FT!
