ECB ključno obrestno mero dvignila na 3,75 odstotka

Svet ECB se je odločil zvišati obrestne mere za območje evra. Predstavniki banke so poudarili, da kratkoročno umirjanje inflacije še ne pomeni, da inflacijski pritiski ne bodo prisotni na srednji rok.

Objavljeno
08. marec 2007 17.26
Frankfurt - Svet Evropske centralne banke (ECB) je na današnjem zasedanju v Frankfurtu v skladu s pričakovanji finančnih trgov dvignil ključno obrestno mero za območje evra s 3,5 na 3,75 odstotka. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je ob tem dejal, da je denarna politika ECB še vedno "na spodbudni strani", in napovedal, da bo banka v prihodnje "zelo skrbno" spremljala vsa tveganja, povezana s cenovno stabilnostjo.

Današnje zvišanje je sedmo po vrsti od decembra 2005 - do takrat je namreč ključna obrestna mera za območje evra več kot dve leti vztrajala pri rekordno nizkih dveh odstotkih. ECB je ključno obrestno mero za območje evra zadnjič zvišala decembra lani.

"Obrestne mere v območju evra so zmerne," je ob današnjem zvišanju ključne obrestne mere za območje evra dejal Trichet in opozoril, da je ECB pred današnjo odločitvijo govorila o nizkih obrestnih merah v območju evra. Na vprašanje, ali so obrestne mere z današnjo odločitvijo ECB dosegle svoj vrh, je Trichet odgovoril, da "nismo na vrhu", hkrati pa poudaril, da se ECB nikoli vnaprej ne zaveže k določenemu ravnanju v zvezi z obrestnimi merami.

Naslednjega zvišanja ni pričakovati prej kot v dveh mesecih

Takšna izbira besed glede na prejšnje izkušnje kaže na to, da ECB še ne bo prenehala z zviševanjem obrestnih mer v območju evra, čeprav naslednjega zvišanja ni pričakovati prej kot v dveh mesecih.

Trichet je menil, da je gospodarska rast v območju evra v tem trenutku robustna, prisotni pa so tudi pogoji za nadaljnjo vzdržno rast evropskega gospodarstva. ECB je tako dvignila svoje napovedi gospodarske rasti za leto 2007 na raven med 2,1 in 2,9 odstotka, poglavitna tveganja za gospodarsko rast pa vidi v zvišanju cen surove nafte, razmahu protekcionizma in neravnotežjih v svetovnem gospodarstvu.

Zadnje padce vrednosti na svetovnih borzah je Trichet pri tem ocenil kot dobrodošlo ponovno oceno tveganj na mednarodnih finančnih trgih.

ECB je danes zvišala obrestne mere kljub temu, da inflacija v območju evra od septembra lani vztraja pod referenčno vrednostjo ECB, ki je pod, vendar blizu dveh odstotkov. V zvezi s tem so nekateri politiki članic območja evra pa tudi nekateri sindikati opozorili, da bi utegnilo nadaljnje zviševanje obrestnih mer ogroziti gospodarsko rast.

"Če ne bi bili verodostojni pri zagotavljanju cenovne stabilnosti, bi zavirali rast," je na to danes odgovoril Trichet in poudaril, da med tem, kar dela ECB, in vzdržno gospodarsko rastjo ni protislovja. Čeprav na kratki rok ni nevarnosti za cenovno stabilnost, pa je Trichet opozoril, da ECB deluje v skladu s srednjeročnimi scenariji.

Na srednji rok za cenovno stabilnost obstajajo tveganja, je dejal Trichet, pri čemer je izpostavil višje cene surove nafte, višje posredne davke v nekaterih članicah EU, posebej pa še pritiske na zvišanje plač. ECB bo zelo pozorno spremljala dogovore o višini plač, je dejal Trichet.

Zaradi visoke gospodarske rasti in izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti je ECB tudi dvignila zgornjo mejo napovedi inflacije za območje evra v letu 2007 na 2,6 odstotka, zaradi nižjih cen nafte pa zgornjo mejo napovedi inflacije v letošnjem letu spustila na 2,1 odstotka.

ECB nadaljuje s projektom sistema za poravnave

Svet Evropske centralne banke (ECB) je na današnji seji sklenil, da bo banka nadaljevala z razvojem svojega sistema za poravnave pri trgovanju z vrednostnimi papirji, imenovanega TARGET2-Securities. V ECB so namreč prepričani, da je vzpostavitev enotnega klirinško-depotnega sistema, ki naj bi znižal stroške trgovanja z vrednostnimi papirji, mogoča, zato so se guvernerji držav članic z evrom odločili nadaljevati projekt.

Zveza 42 evropskih podjetij, ki ponujajo klirinško-depotne storitve pri trgovanju z vrednostnimi papirji (ECSDA), sicer projektu ECB nasprotuje, saj bi enoten sistem po njenem mnenju pomenil javni monopol.

ECB namerava do konca aprila natančneje opredeliti način upravljanja s sistemom, pri čemer želi uskladiti interese ECSDA in uporabnikov klirinško-depotnih storitev. V pripravi sta tudi dve javni posvetovanji o načrtih ECB: prvo se bo začelo že naslednji mesec, drugo pa konec leta, piše v sporočilu za javnost ECB.