Tiskane izdaje
Odločitev, da ključna obrestna mera ostane nespremenjena, je po Trichetovih besedah "v skladu s pričakovanji, da se je bistveno krčenje gospodarske aktivnosti začelo ustavljati in da zdaj prihaja do obdobja stabilizacije in zelo postopnega okrevanja". S tem je pravzaprav razglasil konec prve recesije evroobmočja.
Po Trichetovih ocenah bi območje evra lahko gospodarsko rast začelo beležiti prej kot v sredini leta 2010, kot je bilo sprva napovedovano. Toda po drugi strani je dodal, da "ne izključuje turbulenc" z rastjo v enem četrtletju in "manj laskavim razvojem v naslednjem četrtletju".
Svet ECB prav tako ni spremenil obrestnih mer za mejno posojanje in za deponiranje presežne likvidnosti, ki še naprej ostajata pri 1,75 oz. 0,25 odstotka.
Svet ECB je na majskem zasedanju obrestno mero znižal za 0,25 odstotne točke na odstotek, od takrat pa je ni več spremenil. Osrednja monetarna ustanova evrskega območja je od oktobra lani obrestno mero znižala za 3,25 odstotne točke na sedanjo rekordno nizko raven v zgodovini območja skupne evropske valute.
Trichet je danes tudi nakazal, da se obrestna mera ne bo spreminjala v bližnji prihodnosti. Napovedal je namreč, da bo ECB 30. septembra sprostila tranšo neomejenih enoletnih posojil po ključni obrestni meri.
V ECB so maja ocenili, da je sedanja stopnja ključne obrestne mere "primerna", niso pa povsem izključili možnosti vnovičnega znižanja v prihodnje. Večina poznavalcev pa meni, da banka obrestne mere ne bo dodatno zniževala, ampak da bo ostala nespremenjena še najmanj do sredine prihodnjega leta.
