ECB ohranja ključno obrestno mero pri 4,25 odstotka

Kljub vse večjim pritiskom po znižanju obrestne mere, je svet Evropske centralne banke ohranil ključno obrestno mero za območje evra pri 4,25 odstotka, kolikor ta znaša od julija.

Objavljeno
02. oktober 2008 14.14
Ponarejeni dolarski bankovci
Tj.L./El.M./STA
Tj.L./El.M./STA
Frankfurt - Svet Evropske centralne banke (ECB) je na današnjem zasedanju v Frankfurtu v skladu s pričakovanji ohranil ključno obrestno mero za območje evra pri 4,25 odstotka, kolikor ta znaša od julija. V luči svetovne finančne krize in občutnega ohlajanja gospodarstva območja z evrom se ECB sicer sooča z vse večjimi pritiski po znižanju obrestne mere.

ECB je ocenila, da kljub finančni krizi in velikemu povpraševanju bank po dodatni likvidnosti količina denarja v gospodarstvu območja evra ostaja zadostna. Obenem pa je zaskrbljenost glede še vedno velikih inflacijskih pritiskov kljub neugodnim gospodarskim gibanjem tehtnico nagnilo v prid nespremenjene monetarne politike.

 

Tudi preostali dve ključni obrestni meri ECB - za mejno posojanje in za deponiranje presežne likvidnosti - sta ostali nespremenjeni pri 5,25 oz. 3,25 odstotka.


Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je na novinarski konferenci po zasedanju Sveta ECB poudaril, da so člani sveta tehtali med dvema možnostma, ohranitvijo nespremenjene obrestne mere in njenim znižanjem.

Svet ECB - ki ga sestavlja šest članov izvršnega odbora - predsednik slednjega in s tem ECB je trenutno Trichet - in vseh 15 predsednikov centralnih bank držav evrskega območja, je po besedah prvega moža osrednje monetarne institucije območja evra preučil zaostritev razmer na svetovnih finančnih trgih in učinke, ki jih ima ta na gospodarsko dejavnost in inflacijo. Pri tem je ugotovil, da obstaja zaradi nedavnih dogodkov v območju z evrom visoka raven negotovosti.


V tej luči je Svet ECB poudaril nujnost sidranja inflacijskih pričakovanj trdno v skladu s srednjeročnim ciljem ECB, ki je blizu a pod dvema odstotkoma. Stabilna inflacijska pričakovanja namreč po besedah Tricheta prispevajo tako h gospodarski kot k finančni stabilnosti.


Nekoliko nižja inflacija na letni ravni

Inflacija na letni ravni se je od junija nekoliko znižala. Evropski statistični urad Eurostat je tako ta teden v prvi oceni sporočil, da je septembra inflacija v območju evra znašala 3,6 odstotka. Glede na avgust, ko je na letni ravni znašala 3,8 odstotka, se je tako znižala za 0,2 odstotne točke.

 

Trichet je danes poudaril, da naj bi inflacija še nekaj časa ostala nad srednjeročnim ciljem ECB, inflacijski pritiski pa so se sicer nekoliko zmanjšali, a niso izginili.

 

"Zato poudarjamo, da ostajamo zavezani ohranjanju srednjeročne cenovne stabilnosti in da bomo natančno spremljali razvoj dogodkov v prihodnje," je še poudaril Trichet.

 

Še pred tem pa je ECB medbančnemu trgu ponudila dodatnih 50 milijard ameriških dolarjev z ročnostjo enega dne. Povpraševanje po sredstvih je bilo še vedno veliko, saj je 55 bank povpraševalo po več kot 67 milijardah dolarjev, za denar pa so plačale obrestno mero 2,75 odstotka.

 

ECB je tudi napovedala, da bo z denarnih trgov evrskega območja umaknila 200 milijard evrov presežne likvidnosti, tako da bo zanje ponudila ključno obrestno mero 4,25 odstotka. V sredo je v podobni operaciji ECB s trga že umaknila 173 milijard, kar pa je bilo manj od načrtovanega.


Evro v primerjavi z dolarjem najnižje v zadnjem letu


Tečaj evra se je danes v primerjavi z ameriškim dolarjem spustil na najnižjo raven v zadnjem letu. Za evro je bilo treba zjutraj odšteti 1,3856 dolarja. V sredo je bil evro vreden 1,4061 dolarja.

Padec tečaja evra oziroma okrepitev tečaja dolarja je posledica podpore ameriškega senata zakonu o reševanju finančne krize, vreden skupaj 700 milijard dolarjev.

 

Evropska centralna banka (ECB) bo sicer danes odločala o obrestnih merah. Po pričakovanjih bo ključno obrestno mero za območje evra ohranila pri 4,25 odstotka, kolikor ta znaša od julija. Zaradi svetovne finančne krize in občutnega ohlajanja gospodarstva območja z evrom se ECB sooča z vse večjimi pritiski po znižanju obrestne mere.