Tiskane izdaje
Člani Sveta ECB, med njimi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, so se za ohranitev obrestne mere na rekordno nizki ravni namreč odločili kljub dejstvu, da je inflacija na letni ravni januarja v državah z evrom dosegla 2,4 odstotka in se tako še bolj dvignila nad srednjeročni cilj ECB, ki je blizu, vendar nekoliko pod dvema odstotkoma.
Inflacijo sicer spodbujajo predvsem cene energije in hrane, večina analitikov pa opozarja, da zaenkrat sistemskih razlogov za okrepljeno inflacijo še ni, saj je gospodarska rast še vedno sorazmerno šibka, prav tako pa se občutno ne povečuje količina denarja v obtoku.
Trichet je sicer na novinarski konferenci po seji osrednjega organa denarne politike v območju evra poudaril, da Svet ECB ostaja pri ocenah iz januarja, še piše STA. "Še naprej vidimo znake inflacijskih pritiskov, še posebej zaradi cen energije in surovin," je dejal prvi mož ECB in dodal, da je bila januarska inflacija v tej luči pričakovana.
"Če pogledamo v nekaj prihodnjih mesecev, bi se lahko stopnje inflacije začasno še zvišale in bodo najverjetneje ostale nekoliko nad ravnjo dveh odstotkov večino letošnjega leta, proti koncu leta pa se bodo nekoliko umirile," je povedal prvi mož ECB.
Trichet in nekateri drugi vodilni v ECB so sicer v zadnjih dneh uporabljali vse bolj močne besede, ko je bilo govora o nevarnosti inflacije in če se bo ton še stopnjeval, bo to med vlagatelji okrepilo pričakovanja, da bi utegnila ECB prej kot je bilo pričakovano zvišati ključno obrestno mero za območje evra, ki že od maja predlani vztraja na rekordno nizki ravni enega odstotka, poroča STA.
