ECB posegla po novem sredstvu

Berlin - O tem, ali bo svet Evropske centralne banke (ECB) spet znižal ključno obrestno mero na najnižjo raven doslej (z 1,25 na en sam odstotek), negotovosti pred četrtkovim zasedanjem njenega sveta sploh ni bilo. Ključno vprašanje pa je bilo, katere druge ukrepe bodo varuhi evra potegnili iz rokava za učinkovitejši boj proti recesiji in za oživljanje finančnih trgov. Brez stabilnosti in zaupanja na njih si je namreč težko predstavljati izhod iz gospodarske krize.

Ameriški Fed, Bank of England in druge centralne banke so že v prejšnjih mesecih začeli kupovati obveznice in druge papirje na trgih, da bi v sistem »vbrizgali« še več denarja. V Frankfurtu so bili doslej do takšnih, za centralne banke nenavadnih ukrepov precej zadržani. A po napovedih predsednika ECB Jean-Clauda Tricheta bodo v boju proti krizi začeli kupovati zavarovane obveznice, ki jih izdajajo banke v območju evra. Za papirje, ki so zavarovani (če izdajatelj propade), bodo namenili 60 milijard evrov.

Poleg tega so sprejeli še odločitev, da bodo najdaljši rok za vračanje posojil bankam podaljšali s šest na dvanajst mesecev. Poslovne banke si že tako lahko v poslih refinanciranja izposojajo od ECB neomejeno količino denarja po ključni obrestni meri. S podaljšanjem ročnosti posojil naj bi še spodbudili opazno umirjanje (zniževanje premij za tveganje za posojila med bankami in manj shranjevanja denarja čez noč pri ECB ) na medbančnem trgu, saj bodo imele banke zagotovljen denar za leto dni in ga bodo nato laže posojale.

Tudi glede prihodnjega gibanja obrestne mere je še veliko negotovosti. Iz ECB so doslej prihajala različna stališča, ali bodo sledili Fedu in Bank of England, ki sta obrestno mero že približala ničli. Trichet prihodnjih korakov ni napovedal niti med vrsticami. Prihodnje zniževanje ni izključeno, saj je prvi človek ECB sporočil, da en odstotek ni spodnja meja, ki je ne bi mogli preseči. A glede na podatke, ki jih imajo, so enoodstotne obresti »primerne«.

Več v petkovem Delu.