Ekološki avtomobili, delavci na cesto?

Berlin – Avtomobilska industrija in z njo povezane dejavnosti menda zagotavljajo vsako sedmo delovno mesto v Nemčiji. Tudi zato je vpliv avtomobilskega lobija v državi precejšen. Ko so največji nemški izdelovalci vozil slišali za zamisli evropske komisije, po katerih leta 2012 v Evropski uniji ne bi več smeli prodajati avtomobilov, ki bi proizvedli več kakor 120 gramov ogljikovega dioksida na kilometer, so zagnali vik in krik. Glavni argument proti predlogu: grozi množično zapiranje delovnih mest.

Če bi načrt uresničili, bi bila ogrožena proizvodnja močnih športnih avtomobilov in vozil visokega razreda. Nemške znamke bi bile najbolj na udaru, saj izdelujejo v drugih evropskih državah predvsem manjše avtomobile. Nenadoma so bili skoraj vsi na isti strani – nemški politiki, gospodarstvo, sindikati. Le v okoljevarstvenih krogih so bili naklonjeni predlogom Bruslja.

Po poti avtokanclerja

V razpravo se je takoj vpletla kanclerka Angela Merkel in napovedala, da bodo predlogu odločno nasprotovali. Obžaluje sicer, da izdelovalci ne bodo izpolnili zaveze, ki so jo sprejeli sami (140 gramov do prihodnjega leta), toda splošno zniževanje meje, ki bi veljalo za vse vrste avtomobilov je nesprejemljivo. Tako gre Angela Merkel po poti bivšega kanclerja Gerharda Schröderja, ki je imel vedno veliko posluha za interese avtomobilskih velikanov. Zato se ga je oprijel vzdevek avtokancler.

Odlašanje v evropski komisiji glede predstavitve novega predloga je znamenje, da bi bila lahko tudi nova »avtokanclerka« – kakor so jo zbodli v Berliner Zeitung – uspešna v pritisku na Bruselj. A ker je prizadevanje za varstvo okolja eden prednostnih ciljev nemškega predsedovanja EU in G8, jo je berlinski dnevnik med vrsticami še obtožil, da je spet pokleknila pod pritiskom lobijev. Tako kakor se je njeni črno-rdeči vladi zgodilo pri poskusu prepovedi kajenja v javnih prostorih na ravni vse Nemčije.

Vodstva velikih avtomobilskih podjetij (Volkswagen, BMW, Opel, DaimlerChrysler in Ford) so v Bruselj poslala pismo in v njem opozorila, da grozi drastično krčenje števila delovnih mest, če bo predlog sprejet. Samo pri DaimlerChryslerju bi menda moralo na cesto 65.000 delavcev. Uresničenje zamisli, kako zmanjšati porabo goriva (razni senzorji), pa bi avtomobile zelo podražilo.

V Bruslju se s kritikami iz Nemčije ne strinjajo. Glede na globalno segrevanje po mnenju komisarja za okolje Grka Stavrosa Dimasa ne bi smeli tiščati glave v pesek. Delovna mesta se zapirajo, če se na novosti ne pripravimo pravi čas. Še več, segrevanje ozračja da bo Evropo stalo precej več, na milijarde evrov, njenemu jugu grozijo katastrofe. Ekologi pa opozarjajo, da bi morali čim prej onemogočiti »viagro v kromu« – divjanje hitrih avtomobilov po nemških cestah.

Načrtovana omejitev danes ustreza porabi približno 4,5 litra dizla ali petim litrom bencina na sto kilometrov. Največji nemški avtomobili proizvedejo do trikrat več C02, v povprečju pa ga je v izpuhu okoli 170 gramov na sto kilometrov.

Več o tem preberite v četrtkovem tiskanem Delu