Elatec solastnik Izimobila

Izimobil je januarja po daljših pogajanjih doživel spremembo lastniške strukture. V družbo je vstopil eden od večjih delničarjev družbe Elatec iz Nemčije.

Objavljeno
18. januar 2007 19.59
Bo Mobitelu uspelo na Kosovu?
Ljubljana - Ponudnik predplačniških storitev mobilne telefonije Izimobil je januarja po daljših pogajanjih doživel spremembo lastniške strukture. V družbo je namreč vstopil eden od večjih delničarjev družbe Elatec iz Nemčije. Ta je ena pomembnejših družb na področju trženja identifikacijskih sistemov, elektronskih komponent, bančnih kartic, SIM-kartic, vavčerjev, sistemskih rešitev za telekomunikacije ter opreme in sistemskih rešitev za energetiko, so danes sporočili iz Izimobila.

Kolikšen delež družbe je pridobil omenjeni novi lastnik, v Izimobilu zaenkrat še ne morejo razkriti, pojasnjujejo le, da je pridobil v last pomemben delež.

Sicer pa je bil potrjen tudi nov poslovni načrt Izimobila, ki med drugim predvideva, da bo družba skupaj z novim lastnikom poleg nadaljnjega razvoja na slovenskem trgu širila dejavnost tudi na trgih jugovzhodne Evrope.

Kot je pojasnila direktorica Izimobila Meta Marinšek, je registracija blagovne znamke na omenjenih trgih - za katere natančno gre, ni želela razkriti - že v postopku.

Izimobil, ki je novembra lani obeležil prvo obletnico poslovanja in je v enem letu uspel pridobiti pet odstotkov trga predplačniške mobilne telefonije, ima zdaj že več kot 35.000 uporabnikov. Do konca tekočega leta naj bi podjetje, ki namerava tudi v prihodnje ponujati le predplačniške storitve mobilne telefonije, število uporabnikov podvojilo.

Kot je znano, je Izimobil tako imenovan operater navideznega mobilnega omrežja, ki svoje storitve mobilne telefonije ponuja prek Mobitelovega omrežja.

Tušmobil bo lahko uporabljal frekvence

V Tušmobilu so zadovoljni s sklepom upravnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo Simobila za izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče Tušmobilu prepovedalo uporabo frekvenc v frekvenčnem spektru 900 megahercev, ki mu jih je Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) podelila v zameno za frekvence na območju 1800 megahercev, so sporočili iz Tušmobila.

"Ker gre za svojevrsten presedan in vnovični poskus omejevanja konkurence na področju mobilne telefonije v Sloveniji, je primer povzročil izjemno vznemirjenje, hkrati pa je tudi upravno sodišče odločilo hitro in učinkovito ter nerazumljivo zahtevo Simobila zavrnilo," so povedali.

Tušmobil lahko tako še naprej preizkuša in vzpostavlja radijsko omrežje tudi na zanje bolj ugodni frekvenci, medtem ko bo sodišče odločalo o upravnem sporu, ki ga je skupaj z zahtevo za začasno odredbo glede odločitve APEK vložil Simobil.

Tudi Mobitel vložil zahtevo

Odločbo APEK sicer spodbija tudi Mobitel, ki je prav tako vložil zahtevo za začasno odredbo, vendar sodišče glede njihove pritožbe še ni odločilo. Mariborski T-2 dokumentacijo za enak spor še pripravlja. Je pa T-2 že vložil civilno tožbo zoper APEK in njenega direktorja Tomaža Simoniča zaradi zamenjave Tušmobilovih frekvenc.

V Simobilu pravijo, da je konkurenca na trgu dobrodošla, da pa morajo vsi igralci spoštovati pravila in veljavne pravne postopke. Pri sklepu upravnega sodišča, ki so ga prejeli prejšnji petek, gre za enega od proceduralnih korakov v sporu glede tega, kako transparentno in ekonomično pooblaščene inštitucije upravljajo z javnimi dobrinami, so povedali na Simobilu in dodali, da se sodišče v sklepu ni izreklo o nobeni drugi vsebinski zadevi, o kateri poteka spor.

Simobil je bil namreč zainteresiran za pridobitev dodatnih GSM frekvenc v frekvenčnem spektru 900 megahercov, z uporabo katerih bi lahko dodatno izboljšali kakovost storitev, zato nasprotuje podelitvi tovrstne omejene naravne dobrine brez javnega razpisa. Ker so bile omenjene frekvence kljub izraženem interesu Simobila podeljene brez razpisa, želijo ugotoviti, ali je bila procedura izpeljana v skladu z veljavno zakonodajo, so povedali.