Tiskane izdaje
Predstavniki združenj kovinske, elektronske in elektroindustrije ter industrije kovinskih materialov in livarn pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozorili, da si podjetja v teh panogah ne morejo privoščiti dviga plač.
Poudarjajo, da je strošek dela v dodani vrednosti v precej podjetjih že sedaj previsok, poslovanje v letošnjem in obeti za prihodnje leto pa niso spodbudni. Stavka bi lahko pomenila zamude pri izpolnjevanju dobavnih rokov, posledično penale in tudi nezaupanje partnerjev. Dvig plač si po njihovem lahko privoščijo po dveh zaporednih četrtletjih rasti, ko bo poslovanje stabilno.
Napovedano stavko delodajalci zaradi zahteve po enkratnem dodatku samo za člane sindikata ocenjujejo kot interesno, zato je ne nameravajo plačati.
"Sprejem stavkovnih zahtev bi pomenil pogreb za veliko podjetij kovinske industrije," je opozorila direktorica združenja kovinske industrije pri GZS Janja Petkovšek. Podjetja v tej industriji, ki zaposluje okoli 60.000 delavcev in povprečno ustvari 30.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, so letos beležila v povprečju 35-odstoten padec naročil, za prihodnje leto pričakujejo 20-odstotni upad. Število zaposlenih so letos zmanjšala za 15 odstotkov, prihodnje leto naj bi jih še za 7,5 odstotka.
Stavka je napovedana v najbolj neprimernem času, je ocenil Blaž Nardin iz družbe Gorenje Orodjarna. Poslovanje v podjetjih se sicer rahlo izboljšuje, vendar to še ne pomeni okrevanja. "Zahteve so milo rečeno neprimerne," pravi in dodaja, da bi bilo treba vprašanje minimalne plače najprej rešiti v socialnem dialogu na ravni države. "Prekinitev dela za 16 ur je za vse skupaj ogromen udarec in bojim se, da bo to konec socialnega dialoga, ki ga želimo v podjetjih ustvariti," je še dejal Nardin.
V družbi Gostol Gopan bo stavka prekinila delo za osem ur, "v času, ko je za nas vsaka ura izjemno pomembna, če želimo ujeti dobavne roke in tempo posla obdržati tudi prihodnje leto", je dejal svetovalec direktorja v Gostol Gopanu Alojz Rot. Prekinitev dela bo verjetno pomenila zamudo pri rokih, kar bo verjetno pomenilo penale, dodaja. Izpolnitev stavkovnih zahtev bi za družbo po grobi oceni pomenil dodaten milijon evrov stroška letno, družba pa je v uspešnih letih ustvarila 500.000 do 800.000 dobička letno.
Naročila v elektronski in elektroindustriji, ki zaposluje 35.500 ljudi, ob dobrih 30.000 evrih dodane vrednosti na zaposlenega pa strošek dela znaša 20.000 evrov, so konec lanskega in v letošnjem letu upadla za od 20 do 50 odstotkov, je navedel direktor zbornice elektronske in elektroindustrije Janez Renko. Izpolnitev zahtev bi po njihovem izračunu pomenil tudi do 50-odstoten dvig plač.
Predsednik uprave Iskre, v okviru katere deluje družba Iskra Kondenzatorji, Dušan Šešok je povedal, da so v letošnjih prvih devetih mesecih za stroške dela namenili 43 odstotkov prihodkov. Iskra Kondenzatorji ustvari petino prihodkov skupine, dodana vrednost pa je manj kot 20.000 evrov na zaposlenega. "Dvig plač bi v Iskra Kondenzatorjih pomenil pet milijonov evrov dodatnih stroškov dela, kar pomeni, da lahko podjetje takoj zapremo," pravi, hkrati pa opozarja, da bo za stavko vedela vsa konkurenca.
"Delavci v podjetju vedo, kje smo in kam gremo ter da vidimo luč na koncu tunela," je o tem, da stavko delegira sindikat in da napoved ne prihaja iz družbe, dejal Šešok. Za višje plače je treba ustvarjati višjo dodano vrednost, v nasprotnem primeru preostane le selitev proizvodnje na cenejše lokacije.
Stavka bo kontraproduktivna in bo našim partnerjem dala sporočilo, da smo rizični, je dejal predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak. "Ne smemo si delati iluzij, da je kriza mimo," opozarja in dodaja, da delovnih mest ne bomo ohranili s stavko, ampak bi to morala biti skupna naloga delodajalcev, sindikatov in vlade.
Za dvig plač ni prostora, družbe so izkoristile vse svoje notranje rezerve, še pravi Seljak, "razen če bo kdo, ki to izsiljuje, prevzel odgovornost za socialni kolaps".
Industrija kovinskih materialov in livarn, ki zaposluje 10.000 delavcev, se sooča s podobnimi težavami, pri čemer pa jih je kriza še bolj prizadela, saj so družbe manjšala svoje zaloge. Najbolj jih je prizadel padec v avtomobilski industriji, je povedal direktor združenja kovinskih materialov Martin Debelak. Pred koncem leta 2010 ne pričakujejo ponovne rasti.
"Zahteve sindikata so takšne, da se v teh razmerah nimamo o čem pogajati. Zahteve so popolnoma nerealne in nesprejemljive," pravi glavni direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek. V družbi so v preteklosti dobiček delili prek variabilnega dela. "Na žalost razmere tega več ne dopuščajo," pravi.
Sindikat elektro in kovinske industrije Slovenije (SKEI), je kot znano, za 13. november napovedal splošno stavko v omenjenih treh industrijah. Med zahtevami je dvig najnižjih osnovnih plač na 600 evrov neto in enkratno izplačilo 150 evrov dodatna za člane sindikata.
