Energetika bi naložbe

Slovenska energetika je pred velikimi in nujnimi naložbami. Sedanji padec porabe energije vseh vrst je prehodnega značaja, Slovenija bo kmalu spet na starem, ko je morala uvažati skoraj petino elektrike.

Objavljeno
01. november 2009 21.42
Borut Tavčar
Borut Tavčar
Ljubljana - Slovenska energetika je pred velikimi in nujnimi naložbami. Sedanji padec porabe energije vseh vrst je prehodnega značaja, Slovenija bo kmalu spet na starem, ko je morala uvažati skoraj petino elektrike. Zato je treba graditi nove elektrarne, pri čemer pa je treba upoštevati evropske omejitve emisij, zlasti pa zahtevo za četrtinski delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije.

Vlada bo imela v prihodnjih mesecih z novim nacionalnim energetskim programom (NEP) še precej dela. Glavna ostrina razprav v zadnjem času se osredotoča na primerjavo primernosti gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. Prvi, ki bo stal približno 1,1 milijarde evrov, je že med nacionalnimi razvojnimi projekti in tudi v NEP, drugi, ki je ocenjen na tri do 4,5 milijarde evrov, je predviden v koalicijski pogodbi, prišel naj bi tudi v novi NEP. Elektroenergetiki pravijo, da bi glede na napovedi rasti porabe elektrike potrebovali kar oba projekta. Vendar si pri napovedi te rasti niso povsem edini z državo. Po zapisanih usmeritvah bi se morala poraba energije zaradi bolj učinkovite rabe celo zmanjšati. Kot opozarja Mednarodna agencija za energijo (IEA), bi porabo energije in emisije najlaže zmanjšali z boljšo izolacijo stavb, saj te proizvajajo 40 odstotkov vseh emisij. Vendar Slovenija še nima v veljavi pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah niti za novogradnje.

Ob gradnji velikih elektroenergetskih objektov se postavlja tudi resno vprašanje, kako zagotoviti četrtinsko uporabo obnovljivih virov energije (OVE). Prav veliko prostora za sonce, veter, les in podzemno toploto ne bo ostalo. Ob petem in šestem bloku TEŠ ter NEK in NEK 2 tudi z zajezitvijo vseh rek in potokov leta 2020 zapovedanega deleža OVE Slovenija ne bo dosegla. Kljub morebitni uspešni prenovi omrežij v pametne sisteme, ki šele omogočajo večjo uporabo OVE.

Več v Delovi prilogi FT