Tiskane izdaje
Bruselj - Evropska komisija v Bruslju predstavlja sveženj velikopoteznih energetskih ukrepov za oblikovanje vzdržne, zanesljive in konkurenčne energetske politike EU, s katerim želi predvsem zmanjšati odvisnost od dobave energije iz Rusije.
Energetski ukrepi so razdeljeni na šest temeljnih sklopov: načrt za izboljšanje mreže evropskih daljnovodov in plinovodov, trajnostno rabo fosilnih goriv, uporabo jedrske energije, vzpostavitev učinkovitega notranjega trga, obnovljive vire in razvoj energetskih tehnologij.
Temeljni cilj
Temeljni cilj novih ukrepov, ki jih v Bruslju označujejo kot najbolj velikopotezne in daljnosežne v zgodovini Evropske unije, je zmanjšati odvisnost unije od uvoza energije iz tretjih držav, predvsem Rusije. Rusija, ki je po navedbah Evropske komisije poleg Norveške in Alžirije največja dobaviteljica energije Evropi, se je namreč s ponedeljkovo nenapovedano prekinitvijo dobave nafte po naftovodu Prijateljstvo, speljanem čez belorusko ozemlje proti Poljski in Nemčiji, vnovič izkazala za nezanesljivo partnerico.
Med temeljnimi šestimi sklopi, na katere je razdeljen več kot tisoč strani debel energetski načrt, velja izpostaviti načrt za izboljšanje povezave med daljnovodi in plinovodi v državah članicah, s čimer naj bi unija preprečila nenapovedane izpade elektrike, ki so v zadnjih mesecih Evropo kar nekajkrat zavili v temo.
Izpostavljena trajnostna raba fosilnih goriv
V novem energetskem načrtu je izpostavljena tudi trajnostna raba fosilnih goriv, pri čemer komisija poudarja pomen učinkovitega skladiščenja ogljika, ki nastane z izgorevanjem premoga. Do leta 2020 naj bi se v primerjavi z letom 1990 po predlogih za 20 odstotkov zmanjšali izpusti toplogrednih plinov.
Jedrska energija
Posebno poglavje je namenjeno jedrski energiji, vendar v Bruslju poudarjajo, da jedrska energija ni tako ključno povezana s segrevanjem ozračja kot drugi deli energetske politike. Komisija odločitev o gradnji jedrskih elektrarn prepušča državam članicam, opozarja pa, naj v primeru, če se odločijo za druge možnosti, upoštevajo omejitve izpustov toplogrednih plinov, določene s cilji kjotskega protokola.
Pomen solidarnosti
Komisija tudi poudarja pomen solidarnosti in učinkovitega delovanja notranjega trga, ki danes po navedbah strokovnjakov naj ne bi bil dovolj razvit. Brez delujočega enotnega trga uniji ne bo uspelo nastopati uglašeno na mednarodnem trgu, opozarjajo v Bruslju. Komisarka za konkurenco Neelie Kroes bo sicer predstavila nove ukrepe za spodbujanje liberalizacije energetskega sektorja v EU.
Poseben poudarek je namenjen tudi načrtu za razvoj energetskih tehnologij in obnovljivih virov energije, ki naj bi bili pomembno orodje v prizadevanjih za zmanjšanje odvisnosti od uvoza iz tretjih držav.
