Po veljavnem zakonu (sprejetem letos po skoraj desetletnem neodločenem nastajanju) je udeležba delavcev pri dobičku, gre za udeležbo pri največ 20 odstotkih dobička podjetja, urejena kot prostovoljna odločitev podjetja, ki pa jo seveda lahko predlagajo tudi zaposleni oziroma njihovi predstavniki. Udeležba je mogoča v delniški ali denarni shemi in je neobdavčena, če posameznik v shemi ostane tri leta. Pri delniški izstop tako rekoč ni mogoč, pri denarni pa je, vendar se je potem treba odpovedati davčnim olajšavam.
Ob nastajanju sedanje koalicije in njene pogodbe se mnenja partnerjev krešejo tako pri pokojninskih vprašanjih kakor tudi udeležbi pri dobičku: medtem ko naj bi se v Pahorjevi SD zavzemali za obvezno udeležbo, ki bi jo iz 20 povišali na 25 odstotkov dobička podjetja, naj bi v LDS Kresalove temu nasprotovali.
A obvezni udeležbi nasprotujejo tudi pri obeh omenjenih združenjih in gospodarski zbornici ter poudarjajo znano dejstvo, da je obvezna
udeležba v Evropi znana samo v Franciji. Vse tri organizacije se strinjajo, da je treba zakon še izboljšati in tudi dodatno premisliti njegovo ročnost ter deleže davčnih olajšav, toda poudarjajo, da »vztrajajo pri tem, da mora biti udeležba zaposlenih na dobičku prostovoljna«.
Obvezni udeležbi zaposlenih pri dobičku nasprotujejo, ker bi bil to, kakor navajajo, korenit poseg v nagrajevanje zaposlenih v zasebnem sektorju, ki bi na koncu povišal obdavčitev dobička ter dvignil stroške dela. Zaradi tega bi se poslabšala konkurenčnost zaposlenih, so prepričani zastopniki in upravljalci podjetij in celo menijo, da bi se tako še poslabšala možnost pridobivanja tujih investicij. Menijo tudi, da prostovoljna odločitev za udeležbo povezuje interese zaposlenih z uspešnostjo podjetja, obvezni model pa bi po njihovem predstavljal »še eno obliko davka iz dobička, ki ohranja zaposlene in delničarje na različnih bregovih«. Hkrati tudi poudarjajo, da bi bila obvezna tovrstna participacija pri dobičku v času prihajajoče gospodarske krize neprimerna, z »besedo obvezno pa da bi zakon v osnovi izničil dobronamerne in širše koristne cilje delitve dobička«.
Iz sredine tiskane izdaje Dela!