ESS za sklenitev novega socialnega dogovora

Člani ESS so se na današnji seji dogovorili, da bodo začeli pogovore za sklenitev novega dogovora, ki bo nasledil veljavni socialni sporazum.

Objavljeno
14. oktober 2009 17.39
Večino živeža se splača se še vedno kupovati v Sloveniji
Ka.L./STA
Ka.L./STA
Ljubljana - Člani ESS so se na današnji seji dogovorili, da bodo začeli pogovore za sklenitev novega dogovora, ki bo nasledil veljavni socialni sporazum. Strinjali so se, da je sedanja minimalna plača glede na življenjske stroške prenizka in da bodo nadaljevali pogovore. Vlada je napovedala možnost sprememb dohodnine za dvig minimalne plače.

Člani Ekonomsko socialnega sveta (ESS) so sklenili, da je potreben nov dokument, ki bo nasledil sedanji socialni sporazum in bo na kratko opredeljeval ključna vprašanja. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo v "najkrajšem možnem času" pripravilo izhodišča za dogovora, pri čemer bo upoštevalo predloge delodajalcev in sindikatov.

 

Sklenili so tudi, da čim prej potrebujejo odgovore, kaj bo z višino minimalne plače in kakšne bodo spremembe pri dohodnini, s katerimi bi se lahko zvišala neto minimalna plača.

 

ESS bo na eni prihodnjih sej, še preden bo končana razprava v DZ, opravil razpravo o predlogu proračuna za leti 2010 in 2011, so še odločili.

 

Predstavniki sindikatov so na seji, ki je bila namenjena ekonomsko-socialnemu položaju zaposlenih, opozorili, da ima veliko delavcev nizke plače, ki ob sedanji ravni življenjskih stroškov komaj omogočajo preživetje. Tako so predlagali takojšen dvig najnižjih plač, pri čemer bi minimalna plača dosegla 600 evrov neto, nova dohodninska razreda za najvišje plače, obvezno udeležbo delavcev pri dobičku, upoštevanje produktivnosti na ravni panog in podjetij pri plačah ter "razumno" omejitev managerskih plač.

Sindikati za nov plačni model


Zavzeli so se tudi za začetek dogovarjanj o novem plačnem modelu v okviru kolektivnih pogodb, za izboljšanje dialoga med zaposlenimi in upravami družb, vlado pa so tudi pozvali, naj umakne predloge (pokojninske in zdravstvene) reforme, ki bi poslabšala položaj delavcev.

 

Med možnimi ukrepi je energetska prenova stavb, za katero bi bilo moč pridobiti evropska sredstva ter ki bi omogočila nova delovna mesta in zagon v delu industrije, je navedel predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.


 

GZS na svoji strani

 

Delodajalci so pozdravili pobudo za nov socialni sporazum in podprli dvig plač, a le "za dobro opravljeno delo", ne vseh plač z vsemi dodatki. Treba je upoštevati razlike med podjetji in panogami, so poudarili in opozorili na visok strošek dela v dodani vrednosti, ki po besedah Alenke Avberšek iz gospodarske zbornice Slovenije (GZS) presega 60 odstotkov, medtem ko bi za konkurenčnost moral biti pri okoli 50 odstotkih. Cilj bi morala biti družbeno odgovorna podjetja in država, ki bo s pravimi ukrepi omogočila ustvarjanje višje dodane vrednosti.

Združenje delodajalcev za dogovor treh partnerjev

 

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je pozdravil pobudo za pogajanja v okviru kolektivnih pogodb, saj da so v sedanjih razmerah pomanjkljive. "Licitiranje" glede višine minimalne plače se mu ne zdi pravi način, zato meni, da bi se morali o dvigu minimalne plače dogovoriti skupaj vsi trije partnerji. Delodajalci so opozorili tudi na možnost zvišanja neto minimalne plače z neobdavčenjem teh plač.

 

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miloš Pavlica je zagotovil, da bo vlada "v najkrajšem času" pripravila izhodišča za nov socialni dogovor. Dejal je, da je vlada s letošnjim proračunom in proračunom za 2010 in 2011 prisluhnila socialnim stiskam ljudi, ki so se znašli v krizi, in tudi uspela zagotoviti sredstva za razvojne politike.


"Vlada se zaveda, da sedanja minimalna plača ne vzdrži, in je naklonjena zviševanju minimalne plače," je dejal Pavlica. Po njegovih besedah bo vlada ponovno pretehtala potrebe po spremembi dohodninske zakonodaje "v smeri, ki bo dala možnost za povečevanje minimalne plače".

 

Najnižji življenjski stroški znašajo 562 evrov, je ugotovitve ministrstva za delo ponovila državna sekretarka na ministrstvu Anja Kopač Mrak. Tako je sedanja minimalna plača prenizka in jo je treba zvišati, si pa "ne moremo privoščiti takojšnjega skoka na to višino". Zato je po njenem potreben dogovor socialnih partnerjev, na kakšen način dvigniti minimalno plačo. Strinjala se je, da je potrebno ustrezno stimulativno okolje za prestrukturiranje gospodarstva.


 

Udeležba delavcev na dobičku

 

Obvezna udeležba delavcev pri dobičku je del koalicijske pogodbe, je dejal Pavlica, a dodal, da je treba pogledati, na kakšni ravni so dobički in "kje je manevrski prostor".

 

Omenil je možnost razprave o spremembi deleža, ki ga za socialne prispevke namenjajo delodajalci. V Sloveniji je velik razkorak med deležem, ki ga za socialne sisteme namenjajo delojemalci, in tistim, ki ga namenjajo delodajalci, pravi Kopač Mrakova. Navedla je, da se 67,9 odstotka programov za socialno zaščito financira iz socialnih prispevkov, od tega 40,8 odstotka iz prispevkov zavarovanih oseb (kar je dvakrat več kot v EU), 27,1 odstotka pa iz prispevkov delodajalcev.

 

Izhodišča za novi socialni dogovor oz. "pakt" bodo po besedah Kopač Mrakove med drugim vsebovala področja minimalne plače in plačnega sistema, delovnih razmerij, udeležbe delavcev pri dobičku in zaposlovanja starejših.