Tiskane izdaje
Bruselj - Finančni ministri Evropske unije, med njimi slovenski minister Andrej Bajuk, na današnjem zasedanju v Bruslju kljub skoraj celodnevnim pogajanjem niso dosegli soglasja o podaljšanju sistema znižane stopnje davka na dodano vrednost. Poljska, Češka in Ciper namreč niso sprejele zadnjega kompromisnega predloga avstrijskega predsedstva EU, so povedali diplomatski viri.
Čas se izteka
Te tri države imajo zdaj do konca tedna čas, da sporočijo svojo dokončno zavrnitev ali pristanek, so še dodali omenjeni viri. " Dvaindvajset držav se strinja s kompromisom. Trojica je dobila čas, da o njem do konca tedna še malo premisli," so izjavili viri. "Pritisk nanje bo vsekakor zelo velik." Brez dogovora bi morale namreč stare članice z izjemami začeti obračunavati polno stopnjo DDV.
Predsedstvo je z zadnjim kompromisom predlagalo podaljšanje režima znižanega DDV, ki se je v starih članicah iztekel 1. januarja 2006, do konca leta 2010. Znižanje zadeva delovno intenzivne panoge, kot so obnova domov, frizerstvo, čiščenje oken in majhna popravila, davek pa je lahko nižji od 15 odstotkov, kar je minimum v EU. Novim članicam v njem ponuja možnost znižanega DDV na področjih, kjer je to dopuščeno tudi v starih članicah.
Vsaka država se bo odločila sama
Slovenija je zadnjo kompromisno ponudbo predsedstva sprejela. " Predlog dostop do izjem iz priloge K odpira za vse članice, ne le za stare. Naše načelno stališče pa je nasprotovanje politiki, ki apriori diskriminira eno skupino," je dejal minister. Takšno ločevanje je namreč delal prvi avstrijski predlog iz petka, medtem pa je danes prišlo do spremembe. "Po novem predlogu se vsaka država odloči sama," je dejal Bajuk. Novinke morajo do konca marca sporočiti, ali bodo izjeme izkoristile.
Kot pa je moč razumeti diplomate, Češka in Poljska pa tudi Ciper na ponudbo niso pristali. Trojica je vztrajala, da se jim do leta 2010 podaljša tudi ohranitev znižanega DDV na področjih, kjer so si izjeme izborile na pristopnih pogajanjih, a ta niso enaka kot področja, kjer lahko znižan DDV uporabljajo stare članice. Ta prehodna obdobja bi se sicer morala izteči konec leta 2007.
Stare članice na čelu z Nemčijo so odpiranje dogovorov iz pristopnih pogajanj zavrnile in vztrajale, naj velja le to, kar je že bilo dogovorjeno. Slovenija ima po dogovoru iz pristopnih pogajanj pravico uveljavljati nižjo stopnjo DDV, 8,5 odstotka, za restavracije in stanovanjsko gradnjo, in sicer do izteka leta 2007. "To se ohranja in danes ni bilo predmet razprave," je poudaril minister Bajuk.
V kompromisni ponudbi je sicer slovenski finančni minister pozdravil še predlog, da naj bi Evropska komisija na podlagi raziskave neodvisnega gospodarskega think-tanka do konca leta 2007 pripravila oceno vpliva znižanih stopenj DDV na lokalno zagotovljene storitve, vključno z restavracijami, pri čemer naj bi bili upoštevani elementi, kot so nova delovna mesta, rast in notranji trg. "Upam, da bo to res," je dejal minister.
Francozi so za kompromis
S takšno rešitvijo je sicer na kompromis pristala Francija, ki si je vse do zadnjega prizadevala za uvedbo znižane stopnje DDV za restavracije - francoski predsednik Jacques Chirac je iz nje naredil svojo predvolilno obljubo in napovedal, da si bo prizadeval za spust DDV iz 19,5 na 5,5 odstotka. Pariz naj bi popustil tudi zato, ker bi znižanje dejansko pomenilo manj sredstev za njegov že tako obremenjen proračun, pravijo diplomati.
Najbolj vztrajno je znižanju DDV za restavracije sicer nasprotovala Nemčija, gre pa za spor, ki ima že dolgo zgodovino - začel se je leta 1999. EU je rešitev poskušala doseči že celo lansko leto, nazadnje tudi na vrhu EU decembra, a neuspešno.
Sicer so finančni ministri danes na priporočilo Evropske komisije proti Veliki Britaniji sprožili postopek zaradi previsokega proračunskega primanjkljaja ter London pozvali, naj luknjo pod še dovoljeno mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) obrzda v finančnem letu 2006/07. Od Madžarske pa so ministri terjali, da do 1. septembra letos dopolni svoj konvergenčni program z ukrepi, s katerimi bo resnično zagotovila znižanje primanjkljaja pod dovoljeno mejo v srednjeročnem obdobju.
