EU ignorira socialne posledice krize

Nevladne organizacije po vsej Evropi opozarjajo, da so zaradi zmanjševanja proračunskih primanjkljajev v državah EU najbolj prizadeti najrevnejši tudi zato, ker se tako državni kot evropski politiki sistematično ne menijo zanje. Spodbudno pa je, da EU uvaja program za pomoč ženskam v podjetništvu.

Objavljeno
24. februar 2011 18.23
Anže Voh Boštic, delo.si
Anže Voh Boštic, delo.si
Fintan Farrell, direktor Evropske zveze za boj proti revščini (EAPN), opozarja, da visokoleteči cilji evropske strategije za zmanjševanje revščine ne odražajo resničnosti, poroča Euracitv.

Izsledki študije, opravljene v 17 državah članic EU, kažejo, da so podatki o obsegu revščine in socialne izključenosti prevečkrat zastareli in nenatančni. Uradni podatki so ponavadi na voljo šele dve leti po njihovem zbiranju na terenu. Zaradi tega politiki sistematično ignorirajo in podcenjujejo vpliv krize na najrevnejše sloje družbe ter namenjajo več pozornosti ostalim indikatorjem, kot sta gospodarska rast in stopnja zaposlenosti.

Farrell obenem predvideva, da je eden izmed razlogov za zastarelost podatkov tudi pomanjkanje politične volje za bolj učinkovito spopadanje z revščino.

Zadnja študija o bivalnih razmerah v EU iz leta 2009 je sicer ugotovila, da se razmere po vsej Evropi slabšajo. Ena oseba od šestih živi v prenatrpanem bivališču, trije odstotki prebivalcev pa v svojem stanovanju nimajo kopalnice ali tuša.

Zmanjševanje proračunskih primanjkljajev najbolj prizadene najranljivejše sloje

Študije nevladnih organizacij kažejo, da trenutno zmanjševanje proračunskih primanjkljajev v državah članicah EU še slabša položaj revnih. Dobrodelne organizacije tako opažajo, da se nanje obrača vse več ljudi v stiski. Trenutne politične rešitve na ravni EU pa ne urejajo težavnih razmer, saj se ne spopadajo z glavnimi vzroki za krizo, kot so večja stopnja neenakosti, manjšanje zaupanja v javne institucije in vedno večji razkorak med politiki in ljudstvom.

Namesto tega bi morale države članice EU prednostno obravnavati potreb najbolj revnih slojev prebivalcev. To lahko storijo z ohranjanjem spodobnega nivoja socialne zaščite, javnih delovnih mest in večjim vlaganjem v zdravstvo in izobraževanje, meni Farrell.

EU bo podprla podjetnice

Euractiv obenem poroča, da bo Evropska unija v prihodnje bolj podpirala ženske, ki želijo ustvariti svoje podjetje. Manj kot 30 odstotkov žensk je podjetnic, EU pa bi rada izboljšala prepoznavnost že uspešnih podjetnic in ustvarila okolje, ki bo pripomoglo k povečanju njihovega deleža.

To bo EU poskušala doseči predvsem s programom mentorstva. Ženske, ki si želijo postati podjetnice, imajo po navadi dobre ideje za posel, zatakne pa se pri uresničitvi, poudarja Carol Brady z Galwayske gospodarske zbornice, ki vodi program mentorstva na Irskem. Uspešne podjetnice iz EU bodo tako v okviru programa pomagale nadobudnim ženskam pri uresničevanju njihovih idej.