Eurostat: Slovenija v 2004 dosegla 83,3-odstotno razvitost EU

Luxembourg - V 268 regijah držav članic Evropske unije, ki sodijo v tako imenovano raven NUTS 2, se je leta 2004 bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca glede na kupno moč raztezal od 24 odstotkov povprečja unije v romunski regiji Severovzhodna Romunija pa vse do 303 odstotkov povprečja povezave, ki so jih zabeležili na ožjem območju Londona. Po danes objavljenih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je Slovenija leta 2004 beležila 83,3-odstotno povprečno razvitost unije.

Tri najbogatejše regije v EU leta 2004: ožje območje Londona, Luksemburg in Bruselj

Tri najbogatejše regije v EU so bile leta 2004 že omenjeno ožje območje Londona v Veliki Britaniji (BDP na prebivalca je znašal 303 odstotke povprečja EU), Luksemburg (251 odstotkov) in Bruselj (248 odstotkov). Med 46 evropskimi regijami, ki presegajo 125 odstotkov povprečja v povezavi, jih je po osem v Nemčiji in Veliki Britaniji, sedem v Italiji, pet na Nizozemskem, štiri v Avstriji, po tri v Belgiji in Španiji, dve na Finskem ter po ena na Češkem, Irskem, v Franciji, na Slovaškem, Švedskem ter v Luksemburgu.

Edini regiji iz novih držav članic, kjer BDP presega 125 odstotkov povprečja povezave, sta Praga (157 odstotkov) in Bratislava (129 odstotkov). Ob tem Eurostat opozarja, da utegnejo na podatke o BDP na prebivalca vplivati tokovi dnevnih migracij, saj migranti, ki prihajajo v omenjene regije na delo, znatno prispevajo k produkciji.

Najrevnejše evropske regije v Bolgariji, Romuniji in na Poljskem

Med 15 najrevnejšimi evropskimi regijami glede na BDP na prebivalca so regije v Bolgariji, na Poljskem in v Romuniji, navaja Eurostat. Na dnu lestvice je že omenjena regija Severovzhodna Romunija (BDP na prebivalca je leta 2004 znašal 24 odstotkov povprečja v EU), sledijo pa Severozahodna ter Jugoosrednja in Severnoosrednja Bolgarija (vse po 26 odstotkov).

Med 70 regijami v EU, kjer je BDP na prebivalca pod 75 odstotki povprečja povezave, jih je petnajst na Poljskem, po osem v Grčiji in Romuniji, sedem na Češkem, po šest v Bolgariji in na Madžarskem, po štiri v Franciji (vsi prekomorski departmaji), Italiji in na Poljskem, tri na Slovaškem ter po ena regija v Španiji, Estoniji, Latviji, Litvi in na Malti. Med "starimi" članicami najnižji BDP na prebivalca beleži grška regija Ditiki Elada (54,5 odstotka povprečja).

Slovenija tudi v prihodnje neto prejemnica evropskih sredstev

Klasifikacija NUTS je podlaga za črpanje sredstev iz strukturnih skladov EU, kjer največji del odpade na države, ki ne presegajo praga 75-odstotne povprečne razvitosti EU. Slovenija, ki je na ravni NUTS 2 v finančnem obdobju 2007-2013 še obravnavana kot ena regija, je to mejo prvič za malenkost presegla leta 2002, ko je zabeležila 75,3-odstotno povprečno razvitost v EU. Leta 2003 pa je zabeležila 76-odstotno povprečno razvitost unije.

V tekoči finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013 je Slovenija kot ena regija še vedno neto prejemnica evropskih sredstev, saj so se pri izračunu povprečne razvitosti upoštevali podatki za obdobje 2000 do 2002, ko je povprečni BDP na prebivalca znašal 74,4 odstotka, torej tik pod mejo 75-odstotne povprečne razvitosti. V prihodnji finančni perspektivi, torej po letu 2013, pa naj bi se Slovenija po načrtih delila na dve kohezijski regiji.