Februarja javna prodaja delnic NLB

Ljubljana – NLB je leto 2010 sklenila s 183 milijoni evrov izgube, kažejo nerevidirani poslovni rezultati. Na ravni skupine se je izgube nabralo za skupno 202 milijona evrov, kar je precej več, kot je še pred kratkim pričakovala uprava NLB. Presenetila jo je intenzivnost neugodnih gibanj v zadnjem kvartalu, je na včerajšnji tiskovni konferenci priznal predsednik uprave NLB Božo Jašovič. Kljub črni sliki, za katero so krive predvsem visoke rezervacije in oslabitve, za letos načrtujejo pozitiven rezultat, ne tvegajo pa natančnejše javne napovedi. Prvi pogoj za ugodnejši razvoj dogodkov bo vsekakor pridobitev svežega kapitala.

Nadzorni svet NLB je včeraj dal soglasje za 250 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo, pri kateri bo v drugem krogu lahko sodelovalo tudi prebivalstvo. Dokapitalizacija NLB je v skladu s sprejeto strategijo uprave in nadzornega sveta do leta 2015. Uprava pričakuje, da bodo 250 milijonov evrov zbrali s prodajo novoizdanih navadnih kosovnih delnic z glasovalno pravico, katerih emisijska vrednost bo znašala 116 evrov za delnico (kar je enako približni knjigovodski vrednosti s konca leta 2010). V prvem krogu jih bodo lahko vplačali obstoječi lastniki NLB v razmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu banke.

Vlada je prek svoje agencije za upravljanje kapitalskih naložb že izrazila pripravljenost za sodelovanje; svoj dosedanji 48-odstotni delež je pripravljena povečati na 58 odstotkov. Z belgijsko KBC, ki ima v lasti dobrih 30 odstotkov banke, pogajanja o vplačilu dodatnega kapitala še trajajo. Če ne bo sodelovala v dokapitalizaciji, se bo njen delež znižal na 25 odstotkov. Namigovanja o nesposobnosti slovenskih vladnih pogajalcev oziroma nekooperativnosti Belgijcev je dodatno podkurila včerajšnja novica, da je belgijski član uprave NLB Claude Deroose nadzornikom dal odstopno izjavo. A, kot je potrdil tudi osebno, je odstopil iz zdravstvenih razlogov.

Dokapitalizacijske delnice, ki bodo v prvem krogu ostale neprodane, bodo na voljo domačim in tujim vlagateljem, pravnim in fizičnim osebam v drugem krogu. Prvi krog se bo začel predvidoma okoli 25. februarja, 15 dni pozneje pa bo na vrsti drugi krog. Praga uspešnosti javne prodaje uprava ni postavila. Uprava je že včeraj vložila prospekt o javni prodaji delnic v potrditev Ageniji za trg vrednostnih papirjev. Soglasje pričakuje v dveh tednih.

Velika izguba je kapitalsko ustreznost NLB in Skupine lani še znižala. Kapital banke se je namreč zmanjšal bolj, kot so se zaradi manjšega obsega poslovanja znižale kapitalske zahteve. Količnik kapitalske ustreznosti Skupine je bil lani 10,2, torej je bil podpovprečen. Količnik najbolj kakovostnega kapitala Tier 1, ki v EU dosega 9,9 odstotka, pa je bil v Skupini NLB dobrih šest odstotkov. Po dokapitalizaciji bi se zadnji dvignil na 7,6 do 7,7 odstotka, kapitalska ustreznost pa na 11,8. Ker bo to še vedno niže od zahtev mednarodnih finančnih trgov, bo treba ukrep dopolniti z dezinvestiranjem nestrateških dejavnosti, prodajo vrednostnih papirjev, zmanjšanjem kreditov na nestrateških trgih ter poslovno in stroškovno racionalizacijo. Pozicija na mednarodnih kapitalskih trgih je pomembna za uspešno pridobivanje dolgoročnih finančnih virov, ki edini lahko zagotavljajo dolgoročno kreditiranje slovenskega gospodarstva.

Visoko izgubo NLB, 183 milijonov evrov v matični družbi in 202 milijona v skupini, predsednik uprave Božo Jašovič pripisuje več okoliščinam: Globoka gospodarska kriza je močno okrnila obseg kreditiranja, bančni komitenti, zlasti tisti iz gradbeništva, so zabredli v težave, tako da se je kakovost bančnega portfelja močno poslabšala. NLB je morala povečati rezervacije in oslabitve (kar za 376,8 milijona evrov, skupina pa za 477 milijonov), in te so presegle siceršnji ustvarjeni dobiček pred rezervacijami (170,5 milijona evrov, v skupini pa 250,4 milijona evrov). K izgubi so prispevale še oslabitve vrednostnih papirjev, namenjenih prodaji, ter kapitalskih naložb ter tudi enkratni dogodki. Skromen pozitivni učinek pa so dodali nižji stroški poslovanja in rast obrestne marže.

Matična banka je lani zmanjšala kreditiranje gospodarstva za okoli tri odstotke, za enak delež pa je povečala kreditiranje gospodinjstev. Kljub temu je zrasel obseg obrestnih prihodkov (teh je bilo za 267 milijonov evrov, v skupini pa za 437 milijonov), saj se je po dveh letih upadanja obrestna marža lani zvišala. Neobrestni prihodki so upadli, a so se, kot se je pohvalila uprava, zvišale opravnine (nekreditni posli za komitente). Banka je bila uspešna pri obvladovanju stroškov. Delež stroškov v prihodkih je za matično družbo padel pod 60 odstotkov. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 152.

Zakaj je morala banka oblikovati toliko uvodoma omenjenih rezervacij in oslabitev, da je zabredla v globok minus? Predvsem zato, ker so se zlasti v zadnjem kvartalu likvidnostne razmere v gospodarstvu močno zaostrile, plačila so zamujala, slabšali so se krediti in bonitetna struktura portfelja. Poleg tega je morala oslabiti vrednostne papirje, ki jim je cena na trgu padla, oslabili so kapitalske naložbe in del portfelja nestrateških družb.

Po dejavnostih je bilo rezervacij največ v gradbeništvu, sledijo finančni holdingi in storitve. Nasprotno se je izpostavljenost banke kreditom za menedžerske odkupe znižala na vsega en odstotek portfelja, zato, kot je poudaril Jašovič, ni več nevarnosti, da bi morala NLB zaradi njih v nove slabitve. Sicer ima banka za okoli deset odstotkov, skupina pa za okoli 12 odstotkov slabih posojil.
»Bojim se, da bo to leto vsaj tako naporno, kot je bilo lansko,« je dejal član uprave NLB Marko Jazbec . »Prihaja namreč drugi val problemov, povezanih z gradbeništvom. Že zdaj vidimo, da bomo imeli težave z nekaterimi podjetji. Na srečo bolje kaže izvoznikom, ki sledijo konjunkturi v EU. Te podpiramo s krediti, prihodki in dobičkonosnost se povečujeta.«

Banka si je med usmeritve za leto 2011 postavila zniževanje velikih izpostavljenosti, intenzivno restrukturiranje in okrepitev izterjave. Letos načrtujejo še za okoli 180 milijonov evrov rezervacij za kreditna tveganja.

KBC o dokapitalizaciji NLB še molči

Bruselj – »O morebitni dokapitalizaciji NLB bomo razmislili, če bi prinesla dodano vrednost,« je predsednik direkcije KBC Jan Vanhevel ponovil že znano stališče belgijske bančno-zavarovalniške skupine. »Pred končno odločitvijo bi morali obvestiti evropsko komisijo, kajti delež v NLB je na seznamu dezinvesticij, zato bi morali dobiti dovoljenje za odstopanje od programa restrukturacije.« Jan Vanhevel, ki je septembra 2009, torej še v kriznih časih mednarodnih financ, na vodilnem položaju zamenjal Andréja Bergena, je sicer nekajkrat ponovil, da so z ministrom za finance Francem Križaničem in slovensko vlado »v dobrih stikih«, ni pa hotel povedati, kakšno »dodano vrednost« pričakujejo, da bi se odločili za sodelovanje pri povečanju kapitala, še manj pa, ali bodo v KBC sprejeli odločitev pred koncem marca, ko Banka Slovenije pričakuje dokapitalizacijo NLB. Brez komentarja je bil Vanhevel tudi ob ugotovitvi, da se bo sedanji 30-odstotni delež, ki ga ima KBC kot manjšinski lastnik v slovenski banki, s tem pa tudi njen vpliv na poslovanje, ustrezno zmanjšal, če bo NLB naposled morala dokapitalizirati država sama.

Niti poizvedovanje, ali program restrukturiranja, ki ga je odobrila evropska komisija, sploh omogoča vplačilo svežega kapitala v nekatere naložbe KBC, ni bilo uspešno, kajti predsednik Jan Vanhevel se je izmaknil, češ da je na »hipotetična vprašanja težko odgovarjati, saj to lahko pripelje do različnih in neskončnih hipotez«. KBC je oktobra 2008, ko je belgijska vlada priskočila na pomoč tudi bankama Fortis in Dexia, ki ju je finančna kriza prav tako zamajala, iz državne malhe dobila 3,5 milijarde evrov. Januarja 2009 je Flandrija v kapital KBC vplačala dve milijardi evrov z možnostjo dodatnega črpanja poldruge milijarde, komaj štiri mesece kasneje pa je zvezna vlada odobrila KBC še poroštvo v višini 22,5 milijarde evrov, kar je – kot je tedaj zapisal Libre Belgique – sprožilo »osuplost in zaprepadenost finančnih krogov«, saj »nihče ni pričakoval novega reševanja KBC«. Evropska komisija je novembra 2009 potrdila načrt prestrukturiranja KBC, ki zajema »dezinvestiranje ali zmanjšanje znatnega števila aktivnosti, tudi v srednji in vzhodni Evropi, še posebej tistih, ki niso popolnoma v skladu z ožjim poslovnim modelom banke«. Načrt restrukturacije še določa, kako bo KBC vrnila belgijskim oblastem obe injekciji v kapital.

Delež KBC v NLB torej ostaja na seznamu za prodajo, kar je Vanhevel potrdil. »Že pred štirimi leti smo (naložbo) spremenili iz strateške v finančno investicijo, poskušali smo in še vedno si prizadevamo najti investitorja, kar pa trenutno ni možno, kajti (delež v NLB) očitno nikogar ne zanima, kljub temu pa si ne bomo premislili,« je dejal šef belgijske finančne skupine, ki dopušča možnost, da bo umik KBC iz kapitala NLB, ki »za zdaj ni na dnevnem redu, lahko trajal še nekaj let«.

Finančna kriza je ostala samo še neprijeten spomin, kajti po včeraj predstavljenem letnem poslovnem poročilu je KBC lani imela 1,86 milijarde evrov čistega prebitka, od tega kar 724 milijonov v zadnjem četrtletju, še leta 2009 pa je pridelala skoraj poltretjo milijardo izgube. Kljub temu bo KBC, kot poudarja današnji Soir , v Belgiji zaprla 42 poslovalnic.