Feliks Wieser: Če samo sediš doma, prihajajo le položnice

Državljani Slovenije si bodo od prvega maja lahko iskali delo tudi v naši severni sosedi, morda še pomembneje pa je, da bodo lahko tam zdaj bolj neovirano nastopala tudi podjetja. Naš sogovornik je bil Feliks Wieser, predsednik upravnega odbora Zveze bank iz Celovca in podpredsednik Slovenske gospodarske zveze.

Objavljeno
06. marec 2011 16.46
Barbara Kramžar, Posel in denar+
Barbara Kramžar, Posel in denar+
Prvega maja bo konec sedemletnega obdobja prepovedi zaposlovanja državljanov novih članic EU, ki si ga je skupaj z Nemčijo izbojevala tudi Avstrija. Državljani Slovenije si bodo zdaj lahko iskali delo tudi v naši severni sosedi, morda še pomembneje pa je, da bodo lahko tam zdaj bolj neovirano nastopala tudi podjetja. Naš sogovornik je bil Feliks Wieser, predsednik upravnega odbora Zveze bank iz Celovca in podpredsednik Slovenske gospodarske zveze.

Kaj se bo zgodilo prvega maja, ko bo tudi med Slovenijo in Avstri jo konec omejitev zaposlovanja?

Storitve na področju obrti, trgovine, rokodelskih poklicev, montaže, turizma, gostinstva, davčnega in pravnega svetovanja bodo imele lažjo pot, vendar je treba povedati, da je zakonodaja ponekod drugačna kot v Sloveniji. Ker je v Avstriji na primer pojem gradbeni mojster, Baumeister, zapisan v zakonodaji, bo težava, kako nastopati brez enake kvalifikacije. Vsi, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, od ministrstev pa do zbornic in združenj, bi se morali osredotočiti prav na tolmačenje teh razlik. Rešitve bi bilo treba poiskati čisto po pravni, administrativni poti, po drugi stran pa v intenzivnih pogajanjih s pristojnimi avstrijskimi oblastmi. Avstrija je znana po tem, da se z njo da dogovoriti, če si zelo vztrajen, ker je to v obojestranskem interesu. Če pa se ne pogajaš, če nisi pripravljen in ne veš, zakaj gre – upam, da ni tako –, pa bo problem. Za nekatera področja bodo rekli, da nimate kvalifikacij, prinesite spričevala in potrdila in tako naprej.

Če bo torej slovenski mizar iz Tr žiča želel delati v Celovcu, kje se lahko pozanima, ali ima vse kvali fikacije?

Najlaže bi bilo, da vpraša pri pristojnih slovenskih ustanovah. V Celovcu je eno prvih mest, na katera se lahko obrnejo, Slovenska gospodarska zveza, mi pa jih lahko potem napotimo naprej na zbornico, na različne urade. Mislim pa, da dobri mizarji in dobra podjetja ne smejo priti v Avstrijo šele takrat, ko doma nimajo dela, eno nogo morajo postavljati v sosednjo regijo že prej. Mogoče je ta trg malo težji, se bodo pa veliko naučili o konkurenci, komunikaciji, reklamacijah. Če bodo poleg svoje dejavnosti doma v Sloveniji znali iskati te sinergije, bodo jutri postali zanimivi za vso regijo, za Avstrijo, Hrvaško, mogoče celo za Madžarsko, Italijo.

Podjetnikom torej predlagate, naj se navadijo razmišljati zunaj meja osrednje Slovenije.

Majhen trg ima prednosti, vse je mogoče organizirati hitro, vse je prilagodljivo, a je tudi majhno, pri tem pa trgi še nikoli niso bili tako odprti kot danes. Dober mizar, ki je specializiran za neki segment, lahko tudi v Rusiji dela v cerkvah ali dobrih hotelih. Slovenskim podjetjem priporočam, naj si, če je še nimajo, izdelajo vsaj strategijo prodora na sosednje trge. Če sem iz Tržiča ali z Raven, poznam razmere, tudi komunikacija je lahko slovenska, mi lahko pomagamo – potem pa veselo na delo! In kar je morda enako pomembno, poskrbeti je treba za plačila, ne sanjati, da so v Avstriji terjatve neproblematične. Tudi v Avstriji in Nemčiji se izgublja denar, plačilna nedisciplina ni le v Sloveniji.
Je pa posebnost sosednjega trga ta, da tam živijo koroški Slovenci. Bo zato po maju tudi večje povpraševanje po kakšnih posebnih poklicih, povezanih z znanjem slovenščine?

Naše srednje šole so v zadnjih desetletjih izobrazile okrog dva tisoč maturantov, od tega jih je šlo dvajset, trideset odstotkov študirat. Ti ljudje nekje delajo, so dvojezični ali pa celo štiri, petjezični, slovensko gospodarstvo pa komaj kdaj uporabi strokovnjaka, ki je tukaj odrastel in potem študiral na Dunaju, v Gradcu, Salzburgu ali mednarodno, ki pozna kulturo, navade, predpise. Marsikdo je pripravljen spremeniti kariero in si pogledati kaj drugega, slovenskim podjetjem pa se tako ne bi bilo treba dve, tri leta truditi za spoznavanje jezika in predpisov. Za mala in srednja podjetja bo nepoznavanje nemščine težka prepreka, čeprav tudi avstrijska podjetja ugotavljajo, da je prav znanje manjših lokalnih jezikov, tudi slovenščine, skupaj s poklicem najvišja stopnja kvalifikacije.

Če za trenutek ostanemo na av strijskem Koroškem, v katerih pa nogah bi bili zaželeni tudi sloven ski delavci?

Ne bi govoril o delavcih, gre za široko paleto storitev. Podjetja kot na primer Gorenje ali Impol, ki izvažajo, imajo svoje strukture, ljudje so večjezični, znajo potovati. Srednja in mala podjetja pa morajo šele ponuditi dobre storitve, pa naj so to mizarji, inštalaterji, fizioterapevti, oblikovalci parkov – nobeno področje ni izvzeto. Pomislite le na nego starejših ljudi, s tem se spoprijema vsa Evropa, nekdo bi lahko preživel pol leta v kakšnem domu na Primorskem, pol leta pa tu, ljudje imajo denar in so pripravljeni plačati vse od dobre zdravstvene oskrbe naprej. Takšnih konkretnih možnosti je še veliko.

Kakšen pa bo trg za visoko kvali ficirano delovno silo?

Tisti, ki svojih ljudi ne bo sistematično izobraževal, bo obvisel na neki nižji ravni, kdor pa bo imel izobražene zaposlene z znanjem jezikov, bo lahko posle iskal po vsej Srednji Evropi in še kje. Če vzamemo naš alpsko-jadranski prostor, Slovenijo, Furlanijo - Julijsko krajino, Istro in Hrvaško do Zagreba, avstrijsko Koroško in Štajersko, je to pet milijonov ljudi, okrog nas jih živi še pet milijonov, pri desetih milijonih pa lahko preživi prav vsako dobro srednje in manjše podjetje.

Kaj pa priporočate vsemu slovenskemu gospodarstvu, pri katerem je videti nazadovanje? Kako to ocenjujete na drugi strani meje?
Krize prihajajo in odhajajo Ko se je Slovenija odločila za samostojnost in kapitalistični sistem gospodarstva, so vsi vedeli, da bo težko. Odpadli so južni trgi, potem pa je šlo vse navzgor, bilo je veliko denarja, vsi so si najemali kredite in kupovali drage avtomobile in stanovanja, vlagali v sklade in na borzo. Ko je udarila kriza, je bil šok toliko večji, saj ta ni bila v zavesti ljudi. Poleg tega se je zdaj preoblikovalo največ premoženja v zgodovini slovenskega naroda, iz družbeno-državnega v zasebno, in jasno je, da je ta proces potegnil za seboj hlastanje, kdo bo bolj uspešen, kdo bo več pridobil. Seveda se v takšnem procesu pojavljajo tudi špekulanti, tudi takšni, ki nimajo namena proizvajati, to je povsem normalno, vsak bi moral vedeti, da se bodo dogajale tudi anomalije. A moramo vedeti, da je kriza tudi priložnost, prav v krizi inovativni kadri in podjetja iščejo nova izhodišča, nove poti. Če je le blagostanje, se ljudje malo polenijo. Zdaj je možnost, da iz tega nastane nekaj novega, in prepričan sem, da bo na tisoče podjetij, ki zdaj razmišljajo, kam bi šli, to tudi našlo. Slovenija ima res veliko brezposelnih, a v evropskih primerjavah je še vedno bolj pri vrhu, in tudi drugi statistični pokazatelji ji ne kažejo tako slabo.

Delno je za to, kar se dogaja, kriv tudi prenos lastnine. Kako gledate na to z avstrijskega Koroškega, kjer tudi razburjajo številne afere? Ali sodstvo dovolj dobro opravlja svo jo nalogo?

Težko bi ocenjeval, ali sodstvo svoje delo opravlja dobro ali slabo, vsekakor pa ga opravlja prepočasi. Stvari se pri posameznih podjetjih ne bi smele vleči leta, da se nekatere afere nikakor ne končajo. Kdor je česa obtožen, naj bo kaznoval ali pa naj ga oprostijo. Tudi nas v Avstriji vznemirjajo škandali, povezani z Grasserjem ali Hypo banko ali pa podjetjem AvW, ko je enkrat izginilo petsto milijonov, pa osem milijard, pa do milijarde in čez na letališču na Dunaju, a smo nanje že nekako navajeni. Časopisi so kritični, a tudi ustvarjajo pozitiven vtis o Avstriji. Pišejo, da je Avstrija uspešna, v Sloveniji pa so na poti jezdeci apokalipse, ki pišejo, kot da bo narod propadel. Če propade eno podjetje, iz njega včasih nastane deset novih! Hudo je za ljudi, ki so na cesti, in država bi morala hitro ukrepati, a takšne stvari se dogajajo.

Toda avstrijskemu gospodar stvu gre res dobro. Brezposel nost je med najnižjimi v Evropi, s povezavo na Nemčijo in vzhodno Evropo je nekako našlo svojo nišo uspešnosti, pa čeprav so mu napo vedovali že hude čase.

Avstrija se je razvijala že kot Avstro-Ogrska, tudi po drugi svetovni vojni ni bilo vse porušeno, tako kot v Nemčiji. Skozi desetletja in stoletja so črpali kadre in premoženje z vsega tega prostora, dodana vrednost se je akumulirala na Dunaju. Avstrija je imela čisto drugačno izhodišče, tega ni mogoče primerjati s Slovenijo, ki je nastala na pogorišču Jugoslavije in je morala vse začeti na novo. V izvozu je vezana na štiri ekonomije, na Nemčijo, Italijo, Hrvaško in Avstrijo, in ko je gospodarska aktivnost leta 2009 padla za petnajst do sedemnajst odstotkov, tudi nemška, se je to moralo poznati! Slovenija bo morala povezanost s svetovnim gospodarstvom razširiti, da ne bo odvisna le od nekaj držav. Poglejmo tudi, kakšne težave so v izobraževanju, kulturi, zdravstvu, državni upravi, v prometu, pravosodju. Nove informacijske tehnologije bodo vse to spreminjale, in tukaj vidim v Sloveniji ogromne potenciale. Slovenija v naši regiji vodi v uporabi interneta.

Katere panoge imajo po vašem mnenju največjo prihodnost?

Slovenija ima edinstveno lego, turistični paketi so možni v hribih, ob morju, kolesarjenju, pohodništvu, kulinariki. Na eni strani imamo sedemdeset milijonov Italijanov, sto milijonov nemško govorečih, ves jug je tukaj in ves vzhod, če imaš razvit kulinarični turizem in čisto naravo, pa kulturo, ki jo hodi gledat vse več ljudi! Cankarjev dom je vedno poln, prihajajo tudi Avstrijci in Italijani in kdo ve kdo še. Za državljane nekdanje Jugoslavije so slovenske in koroške Alpe najbližje za zimski turizem, imamo turistične kmetije.

Potem je tu les, Slovenija ima 63 odstotkov površine pokrite z gozdovi, bližnja Italija pa je drugi največji uvoznik lesa v Evropi, od tega sedemdeset odstotkov iz Avstrije. Le malo je proizvodov v Sloveniji, ki imajo res visoko dodano vrednost pri predelavi lesa. Ali imamo enega poštenega proizvajalca otroških igrač? Tukaj je ogromno možnosti in pri Slovenski gospodarski zvezi razvijamo projekt »Alpe Adria les«, kjer se lahko mizarji in tesarji povezujejo, lahko bi celo oblikovali skupno blagovno znamko. In celotno področje energetike, pa naj gre za male hidroelektrarne ali pa sončne elektrarne, biomasa. Z naraščanjem cene nafte postaja energija naš največji luksuz. Le poglejte, kaj se dogaja v arabskih državah, arabske množice, arabski mladi si želijo več dobička iz prodaje nafte. Ta nikoli več ne bo poceni, mi pa imamo na tisoče, sto tisoče slabo izoliranih streh in fasad.

Na živce mi gredo gradbeniki, ki jokajo za SCT. Ali naj še enkrat gradimo avtoceste? To je mimo, treba se bo prekvalificirati v inštalaterska dela in elektriko, kurjavo in hlajenje, ki v svetu potroši že več energije kot pa kurjava. Nekdo, ki ima slabo izolirano hišo, za kurjavo na leto potroši dva, tri, štiri tisoč evrov, drugi, ki je to saniral, ki ima toplotno črpalko in morda tudi sončne celice, pa pride na petsto, šesto evrov ali celo manj. Pomislite, koliko bi lahko prihranili, če bi imeli to urejeno, in koliko ljudi bi lahko zaposlili! Poleg tega, Slovenija je predestinirana za proizvodnjo bio hrane. Sem v Celovec že sedmo leto prihaja kmet iz Goriških brd z bio hrano. Razgrabljena je, pa ni poceni. Seveda je naporno vse spakirati in pripeljati sem, toda če sediš doma, se ne dogaja nič, prihajajo samo položnice.

Če povzamem, predlagate, naj se Slovenija zdaj ob odpiranju avstrij skega trga delovne sile ne pripravlja le na iskanje delovnih mest v sose dnji državi, ampak naj gre raven ali dve više in sama organizira delo.

Slovenija ima edinstven geografski položaj v središču prometnih poti, ki dajejo popolne možnosti za razvoj storitev tudi v sosednjih državah. Smo na obrobju bolj in manj razvite Evrope in samo od nas je odvisno, komu se bomo priključili. To je velik zgodovinski izziv in ni časa za strankarsko politične prepire. Če stvari ne bomo reševali, jih bodo naši sosedje. Ne smemo samo gledati in tarnati, treba je delati.