Tiskane izdaje
Ljubljana − Na skupščini delničarjev Abanke, ki je v stoodstotni lasti države, so sklenili, da se bo skoraj 69 milijonov njenega lanskega dobička namenilo za izplačilo dividend, ki se bodo stekle v državni proračun, preostanek, dobrih 22 milijonov evrov, pa bo ostal nerazporejen, kot zadržani dobiček. Banka bo izplačala dividende 25. maja.
Po tem, ko je lani ustvarila rekordnih, več kot 91 milijonov dobička, je Abanka v prvem trimesečju letos ustvarila za 17 milijonov evrov čistega dobička, kar je tri milijone manj kot v istem obdobju lani. Nižja dobičkonosnost je sicer predvsem posledica dejstva, da so do konca marca letos sprostili kar za 3,6 milijona manj oslabitev in rezervacij (za 3,9 milijona evrov) kot pa v primerljivem obdobju lani (7,5 milijona evrov).
Letos se v okolju nizkih obrestnih mer in čedalje večje konkurence znižujejo tudi njeni čisti obrestni prihodki, ki so bili v prvem trimesečju z 19 milijoni evrov za 5,7 odstotka nižji kot v prvem trimesečju lani, po drugi strani pa so se za enako zvišale čiste opravnine, ki jih je bilo za blizu 11 milijonov.
Skupščina delničarjev je dala tudi razrešnico upravi, ki je po odstopu Aleksandra Vozla dvočlanska (predsednik Jože Lenič in član Matej Golob Matzele), novi član uprave Matevž Slapničar, ki ga je nadzorni svet pod vodstvom Marka Garbajsa imenoval 13. marca, pa bo funkcijo lahko nastopil po pridobitvi ustreznega dovoljenja Banke Slovenije.
Bonitetne ocene in privatizacija do konca 2019
Abanka je sicer za NLB in NKBM tretja največja slovenska banka, z bilančno vsoto skoraj 3,7 milijarde evrov (v prvh treh mesecih letos se je povečala za skoraj dva odstotka), in ima zdaj 9,8-odstotni tržni delež. Ponaša se tudi z visokim, prek 25-odstotnim količnikom navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Letos je porasla tudi nerevidirana knjigovodska vrednost delnice Abanke, ki je po stanju konec marca letos znašala 41,76 evra, kar je dober evro več kot ob koncu lanskega leta.
Boljše dosežke so pripoznali tudi v tujini. Tako je mednarodna bonitetna agencija Fitch Ratings banki v začetku maja zvišala dolgoročno oceno kreditnega tveganja z BB na BB+ in ji hkrati pripisala stabilno oceno obetov. Možno zvišanje bonitetne ocene za dve stopnji ji je pred kratkim napovedala tudi druga velika bonitetna agencija Standard & Poor's.
Slovenija se je po dveh državnih dokapitalizacijah Abanke v skupni vrednosti 591 milijonov evrov - in prenosu sredstev na DUTB v bruto knjigovodski vrednosti blizu 1,1 milijarde evrov - morala zavezati evropski komisiji, da bo banko privatizirala do konca leta 2019, torej ima za izpeljavo še dobri dve leti in pol časa.
