Abanka in Banka Celje hitita s pripravami na poroko

Po koluarjih je zakrožila informacija o pripojitvi Banke Celje k Abanki Vipa. Vlada še ni sprejela sklepa o dokapitalizaciji Abanke.

Objavljeno
22. september 2014 20.32
Ljubljana 19.11.2012 -ABANKA.foto:Blaz Samec/DELO
Vanja Tekavec, gospodarstvo
Vanja Tekavec, gospodarstvo
Ljubljana – Priprava gradiva za prestrukturiranje in povezovanje Abanke in Banke Celje, ki ga je spomladi napovedal zdaj že nekdanji minister za finance Uroš Čufer, je v polnem teku. V bančnih krogih se neuradno omenja tudi možnost, da bo Banka Celje pripojena Abanki.

V Abanki in v Banki Celje pospešeno pripravljajo načrt prestrukturiranja združene banke, je slišati iz bančnih krogov. Delovne skupine na ravni obeh bank naj bi se sestajale takorekoč dnevno, kar so posredno potrdili tudi v Banki Celje.

»V postopku presoje dovoljene državne pomoči za Abanko se je Republika Slovenija zavezala, da bo po pridobitvi večinskega deleža v Banki Celje nadaljevala združevanje Abanke in Banke Celje. Republika Slovenija mora najkasneje do 31. decembra 2014 Evropski komisiji predložiti načrt prestrukturiranja združene banke. Na temelju te zaveze sta obe banki pristopili k izvedbi aktivnosti za čimprejšnjo pripravo načrta prestrukturiranja združene banke, saj je ambicija, da bi bil načrt oddan že prej,« so odgovorili iz Banke Celje, ki ji je Banka Slovenije naračunala kar 160-milijonski kapitalski primanjkljaj.

Kdaj zaključek sanacije Abanke?

Čeprav ima država za pripravo načrta združene banke še tri mesece časa, je neuradno slišati, naj bi s pripravo dokumentov pohiteli in jih v Bruselj posredovali že prej, s ciljem, da bi do konca leta že imeli soglasje EK za začetek združevanja obeh bank. Predtem bo vlada morala sprejeti tudi sklep o dokapitalizaciji Abanke v višini 243 milijonov evrov – zeleno luč EK za dokončno sanacijo je Abanka prejela 14. avgusta.

Po dosegljivih informacijah je ministrstvo za finance gradivo za dokapitalizacijo Abanke in predlog za soglasje k prenosu slabih terjtev z Abanke na DUTB že posredovalo na vlado, vendar naj bi bil pod predlog podpisan še minister Čufer, ki je minuli teden krmilo predal ministru Dušanu Mramorju. To bi lahko pomenilo, da bo moral novi finančni minister gradivo znova poslati v vladno proceduro, česar na ministrstvu za finance niso ne zanikali ne potrdili. »Potek vladne procedure je v pristojnosti generalnega sekretariata Vlade RS,« so odgovorili na naše vprašanje, kje se zatika pri odločanju o Abanki.

Čimprejšnje odločitve o povezovanju si želijo tudi v obeh bankah. Banka Celje, ki je vezana na celjski gospodarski bazen, pri iskanju vlagatelja, ki bi banko dokapitaliziral, za zdaj ni bila uspešna. »Trenutno še vedno poteka postopek presoje zahtevka za državno pomoč Banki Celje na Evropski komisiji, informacije kdaj bo postopek zaključen nimamo. Potencialni zainteresirani investitorji pa imajo še vedno možnost, da do izdaje odločbe Evropske komisije, z vplačilom povečajo osnovni kapital banke,« odgovarjajo na Banki Celje.

Bo v Celju le Abanka?

Pri iskanju odgovorov, kaj morebitno združevanje prinaša obema bankama, je zaokrožila tudi neuradna informacija o pripojitvi Banke Celje k Abanki; to zastavlja vprašanje, ali bo v Celju poslej le še Abanka.

»Načrt prestrukturiranja združene banke še ne pomeni odločitve glede samega načina združevanja,« so na naše vprašanje odgovorili na ministrstvu za finance, odvetnik Janez Tekavc pa meni, da bistvene razlike med združevanjem ali pripojitvijo ni, saj v obeh primerih nova družba prevzame obveznosti in terjatve obeh družb, ki se povezujeta. Formalno je razlika v tem, da pri združitvi nastane nova pravna oseba, pri pripojitvi pa družba, ki pripaja, drugo vkorporira vase.