Tiskane izdaje
Ljubljana - S podpisom pogodbe o pripojitvi Banke Celje k Abanki se je začela dolgo pričakovana konsolidacija v bančništvu. Pripojitev bo predvidoma izvedena v zadnjem kvartalu, v bankah zagotavljajo, da bo poslovanje komitentov nemoteno.
Upravi Abanke Vipa in Banke Celje sta danes podpisali pogodbo o pripojitvi Banke Celje k Abanki. S tem nastajajo v slovenskem bančništvu pomembne spremembe, saj bo združena banka druga največja v Sloveniji in bo na bančni lestvici prehitela NKBM. Po pripojitvi se bo imenovala Abanka, njen sedež bo v Ljubljani.
»S podpisom pogodbe smo postavili temelj novi močni banki, ki bo združila najboljše obeh bank in bo prepoznavna po fleksibilnosti ter odličnosti storitev. Banka bo zagotavljala dolgoročno donosnost kapitala in s tem postala zanimiva za bodoče investitorje,« je danes sporočil predsednik uprave Abanke Jože Lenič.
Tudi Davorin Leskovar, predsednik uprave Banke Celje, je prepričan, da je bil s pripojitvijo narejen pomemben korak pri nadaljnjem razvoju obeh bank. »Stranke Banke Celje bodo s tem dobile še močnejšega partnerja, združena banka bo na trgu ponujala konkurenčne produkte in dodatne storitve na visoki kakovostni ravni. Tudi v prihodnje bomo krepili poslovanje s komitenti na osebni ravni.«
Združitev bank je modra poteza
S podpisom pogodbe Slovenija uresničuje zaveze do evropske komisije, ki pričakuje, da bo država prestrukturirani in združeni banki prodala najpozneje do konca leta 2019. Po mnenju poznavalcev je združitev obeh bank modra poteza, saj Slovenija potrebuje koncentracijo bančnega trga. Država bo zdaj lažje testirala trg za prodajo združene banke, pozitivne učinke pa je mogoče pričakovati tudi v poslovanju, saj bo dobičkonosnost banke večja, stroški se bodo znižali.
Kako bo združitev vplivala na število zaposlenih v obeh bankah še ni znano, kmalu pa je mogoče pričakovati spremembe v upravi, saj se bo predsedniku uprave Abanke Jožetu Leniču kot član uprave pridružil Aleksander Vozel iz Banke Celje. Obe banki sta v stoodstotni lasti države.
Banki tudi žalostna zgodba regulatorja
Z združitvijo Abanke in Banke Celje v Sloveniji nastaja druga največja banka, ki bo po velikosti takoj za NLB. V obeh bankah zagotavljajo, da bodo komitente pravočasno obveščali o vseh spremembah. »Poslovanje bo potekalo tako kot do zdaj,« so po podpisu pogodbe o pripojitvi sporočili iz obeh bank.
Pripojitev Banke Celje k Abanki pomeni, da bo Abanka prevzela vse premoženje, obveznosti in tudi vse pravice Banke Celje iz njenih poslov. Celjska banka bo kot pravna oseba ugasnila, a bo na območju celjske regije ohranjala prepoznavnost svoje blagovne znamke, so danes sporočili iz Abanke.
Ime Abanka bo ohranila tudi nova, združena banka, ki bo usmerjena predvsem v poslovanje s prebivalstvom ter malimi in srednje velikimi podjetji. Druge podrobnosti združevanja trenutno še niso znane, denimo to, kako bo pripojitev vplivala na število zaposlenih v obeh bankah in na mrežo poslovalnic. Obe banki imata poslovalnice v več slovenskih mestih, zato je mogoče predvidevati, da bo katera od njih zaprla svoja vrata, glede zaposlenih pa je predvideno, da bosta obe banki imeli do konca leta 2019 manj zaposlenih, kot jih imata zdaj skupaj. Za koliko, v banki ne razkrivajo. Informacije o pripojitvi Banke Celje k Abanki so za sindikat zelo skope, je poudaril predsednik Sindikata bančništva Slovenije Tomaž Boltin. »Menda obstajajo ocene zunanjih ustanov, za koliko naj bi se zmanjšalo število zaposlenih v obeh bankah po pripojitvi, vendar uradno nič ne vem. Mediji so neuradno poročali o zmanjšanju števila zaposlenih za 300.« Abanka ima zdaj približno 844 zaposlenih, Banka Celje pa 468.
Erker: Pripojitev je pozitivna
Združitev Abanke in Banke Celje je pametna poteza, komentira predsednik uprave Numerica Partners Igor Erker. »V Sloveniji je načelno vedno težava ekonomija obsega, torej velikosti. Država je izkoristila priložnost po pripojitvi Banke Celje, ki je majhna banka, k Abanki, ker je lastnica obeh. Če bi bili lastniki zasebni, se to najverjetneje nikoli ne bi zgodilo,« pravi Erker in spominja, da se v preteklosti interesi lastnikov Abanke in Gorenjske banke po združitvi teh dveh bank niso poenotili. Po mnenju sogovornika bodo učinki pripojitve pozitivni, večja bo dobičkonosnost, zmanjšali se bodo stroški. »Stroški oglaševanja bodo lahko takšni, kot so bili zdaj za eno banko,« je ponazoril Erker.
Država bo združeno banko tudi prodajala. Laže bo prodati eno večjo, kot dve manjši, ugotavlja Erker. Na vprašanje o nadaljnji konsolidaciji slovenskega bančnega sistema pa odgovarja, da tuje banke, ki so prisotne v Sloveniji, do zdaj niso pokazale veliko interesa za nakupe slovenskih bank: »Te banke so že tako zrele, da mogoče ocenjujejo, da ni smiselno prevzemati, temveč da lahko mogoče, ker so slovenske banke šibke, prevzemajo del trga.«
Igor Štemberger iz borznoposredniške hiše Ilirika pa opozarja na slabo upravljanje bank, zaradi katerega smo prisiljeni zanje iskati kupca. »To je žalostna zgodba. Iz nekoč izjemnih bančnih ustanov prihajamo na popolnoma drugačna izhodišča in očitno je, da so lastniki v obeh bankah slabo skrbeli za premoženje in upravljanje. Seveda je to tudi žalostna zgodba regulatorja, saj ni opozarjal na napačno, negospodarno in nezakonito ravnanje s premoženjem obeh bank, kar je posledično izničilo premoženje vseh delničarjev,« je še dejal.
