Tiskane izdaje
Ljubljana – Tri tedne po tem, ko je Abanka Vipa dobila soglasje Bruslja za načrt prestrukturiranja, vlada še ni obravnavala dodatne dokapitalizacije banke in prenos njenih slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Pravzaprav ni znano niti, ali bo to storila odhajajoča ali nova vlada.
Na ministrstvu za finance so nam potrdili, da je gradivo za dokapitalizacijo Abanke pripravljeno, ali in kdaj bo vlada to obravnavala, pa niso znali povedati. Neuradno je mogoče izvedeti, da odhajajoča vlada do izvolitve nove najbrž ne bo več zasedala, ni pa izključeno, da bi sklepe o Abanki lahko sprejela na dopisni seji, saj je sanacija bank vendarle projekt te vlade.
Slabe četrt milijarde obveznic
Odločba evropske komisije vladi omogoča, da omenjeno državno banko dokapitalizira z dodatnimi 243 milijoni evrov v obliki državnih obveznic. Država je namreč decembra lani po objavi stresnih testov v Abanko v denarju že vložila 348 milijonov evrov, tako da bo skupna državna finančna injekcija tej banki znašala 591 milijonov evrov. Skupaj z drugo fazo dokaptalizacije naj bi Abanka izpeljala tudi prenos 446 milijonov evrov slabih terjatev na DUTB, katerih bruto knjigovodska vrednost znaša 1,09 milijarde evrov.
»V DUTB smo zadovoljni, da je evropska komisija prižgala zeleno luč za prenos terjatev Abanke. Naslednji potreben korak je odločitev vlade, ki bo opredelila vse potrebno za prenos, kot to določa zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Pričakujemo, da se bo to zgodilo na eni od prihodnjih sej vlade. Nato bosta DUTB in Abanka začeli izvajati aktivnosti prenosa,« so že avgusta pojasniliv v DUTB. Kdaj naj bi ta prenos stekel, niso odgovorili. Neuradno se je omenjalo, da bo to septembra, a zaradi menjave vlade se lahko vse skupaj nekoliko zavleče.
Čufer in Mramor že sestankujeta
Kot je mogoče izvedeti neuradno, menjava oblasti pri sanaciji bank naj ne bi prinesla večjega zastoja, saj odhajajoči finančni minister Uroš Čufer in kandidat za njegovega naslednika Dušan Mramor menda že intenzivno sestankujeta.
Država se je v okviru presoje postopka državne pomoči tudi zavezala, da bo po pridobitvi večinskega deleža v Banki Celje to banko združila z Abanko. Spomnimo, da je Banka Slovenije od Banke Celje zahtevala najmanj 160-milijonsko dokapitalizacijo, a tej svežih sredstev do aprilskega roka ni uspelo zbrati, zato je evropsko komisijo že zaprosila za odobritev državne pomoči.
