ABN Amro je po sanaciji na trgu

Nizozemska banka, ki je v državni lasti in zadnja leta razmeroma dobro posluje, se je odločila na borzi prvič javno ponuditi svoje delnice. Nizozemska vlada pričakuje, da bo tako zbrala približno štiri milijarde evrov.

Sedanja nizozemska banka ABN Amro v državni lasti je nastala po številnih zapletenih združitvah in prevzemih, njeni začetki pa segajo v sredino 19. stoletja. Nizozemski kralj Viljem I. je takrat ustanovil trgovsko podjetje Nederlandsche Handel-Maatschappij (NHM), ki se je dobrih sto let pozneje, leta 1964, združilo z banko De Twentsche Bank v banko Algemene Bank Nederland (ABN). Istega leta sta se banki Amsterdamsche Bank in Rotterdamsche Bank združili v Amro Bank, ta pa se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja končno združila z banko ABN v novo, največjo nizozemsko banko – ABN Amro.

Po vseh združitvah in prevzemih je nova banka ABN Amro pridobila številne podružnice v Aziji, na Bližnjem vzhodu ter v Severni in Južni Ameriki. Leta 2007 je konzorcij škotske banke Royal Bank of Scotland, belgijske Fortis in španske Banco Santander objavil ponudbo za prevzem banke ABN Amro in večina delničarjev je sprejela njihovo ponudbo. Novi lastniki so si banko razdelili in banki Fortis je pripadlo vse premoženje banke ABN Amro na Nizozemskem.

Finančna kriza leta 2008 je nato močno prizadela Nizozemsko in Belgijo, zato se je banka Fortis znašla v težavah in nizozemska vlada je takrat od nje odkupila vse njeno premoženje na Nizozemskem, torej tudi njen delež razdeljene banke ABN Amro. Nizozemska vlada je leta 2009 dokončno združila vse Fortisovo premoženje na Nizozemskem v novi banki ABN AMRO.

Nova banka ABN Amro v državni lasti se posveča predvsem poslovanju s fizičnimi osebami pa tudi investicijskemu bančništvu in poslovanju s podjetji na Nizozemskem ter v nekaterih evropskih in azijskih državah. Banka zaposluje več kakor 20.000 ljudi in po sanaciji dobro posluje, lani je imela več kot milijardo evrov dobička, v tretjem četrtletju letos je dobiček presegal 500 milijonov evrov, za celotno letošnje leto pa analitiki predvidevajo, da bo imela banka ABN Amro dve milijardi evrov čistega dobička in da bo izplačala 0,85 evra dividend za delnico.

Nizozemska vlada se je zdaj odločila, da bo prvič javno ponudila delnice banke ABN Amro na borzi, in pričakuje, da bo tako zbrala približno štiri milijarde evrov. Nizozemsko gospodarstvo namreč počasi okreva, potem ko je bilo vse do lani v recesiji, zato se zdi vladi zdaj primerna priložnost za ponudbo delnic banke na borzi. Okrevanje nizozemskega gospodarstva namreč spodbuja vlagatelje in banka ABN Amro je ena od naložbenih priložnosti, ki se zdijo vlagateljem dovolj zanimive, da bi bila javna ponudba delnic lahko uspešna.